Novo Brdo bo že letos zgrajeno

Proračunska razprava, najsi bo o zaključnem računu (za leto 2019: 339,3 milijona evrov prihodkov in 335,6 milijona evrov odhodkov, 3,8 milijona evrov presežka) ali o (prvem) rebalansu proračuna (za leto 2020: 406,6 milijona evrov, kar je za 14,7 milijona evrov manj kot je zapisano v sprejetem proračunu, a številke se bodo še spreminjale, saj je posledice epidemije pač zelo težko napovedati), je idealna priložnost za nizanje odprtih vprašanj. Na primer, zakaj je bil lani priliv evropskih sredstev z 42 milijonov evrov v sprejetem odloku o lanskem proračunu že v rebalansu znižan na 19 milijonov in v zaključnem računu le na 15 milijonov evrov, skrbi tudi župana Zorana Jankovića, ki je ob tem povedal, da je država MOL dolžna 6 milijonov evrov za projekte, sofinancirane iz sredstev EU. In kaj je s protipoplavno varnostjo? Tudi tu je MOL svoje naloge naredil, država, ki ima v ta namen 33 milijonov evrov, pa ne.

Pri naložbah se je lanska številka s 170 milijonov zmanjšala v prvem rebalansu na 149, v drugem na 120, v zaključnem računu 2019 pa je obstala pri 91 milijonih evrov. Tu so razlogi po županovih navedbah različni, a očitno je največji dejstvo, da ni jasno, kdaj bo MOL dobila gradbena dovoljenja - za na primer minipleks mestni kino, za atletski stadion na Žaku, za bazena na Iliriji in v Vevčah; se pa stvari premikajo, tudi pri minipleksu, pa pri Španskih borcih, šentjakobskem odru. In seveda MOL ne ve, kdaj bo država (sodišče), izpraznila kompleks Roga.

Stadion in Križanke

Zimzelene teme sej ljubljanskih mestnih svetnikov so Plečnikov stadion, Rog, Križanke, povezovalni kanal C0 - in še nekatere. Prav veliko novega tokrat ni bilo moč slišati. Morda napoved župana Zorana Jankovića, da bo MOL, ki je 48-odstotna lastnica kompleksa Križank, če ne bo potrjena namera o menjavi nepremičnin z državo in izselitvi srednje šole, že septembra zahtevala, da dobi tak delež tudi v uporabo, saj bo občina Festivalu Ljubljana vzela prostore na Trnovem, ki jih potrebuje za šolo. MOL državi v zameno sicer ponuja zemljišče ob Barjanski za znanstveno-raziskovalni center, če pa ga noče, bodo tam morda gradili stanovanja. Vezan posel z državo je bilo tudi Baragovo semenišče. Ker ga študentski domovi niso potrebovali, Zoran Janković napoveduje, da bodo v prihodnosti v njem stanovanja za mlade in mlade družine, ki bodo tam lahko do deset let.

O stadionu, o katerem je tekla beseda tudi pri vprašanjih svetnikov, nič novega: nasprotniki pravijo, da bo vsa Plečnikova zapuščina izgubljena, zagovorniki pa, da je izbrani načrt, ki zapuščino ohranja, soglasno izbrala strokovna komisija, nekateri njeni člani pa mu sedaj nasprotujejo. Za kanal C0 nima MOL gradbenega dovoljenja samo za 60 metrov, agencija za okolje in prostor pa po županovih besedah presoja samo o kineti in njenem vplivu na okolje. 

Najemna stanovanja

Splošno sprejeto dejstvo je, da v Ljubljani primanjkuje okrog štiri tisoč stanovanj. Prihodnje leto bo na voljo več kot tisoč stanovanj, dva tisoč stanovanj za tržni odkup se gradi, zato je župan Zoran Janković prepričan, da bo njihova cena (močno) padla. Gradnja najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo poteka hitro in je dva in pol do tri mesece pred terminskimi plani, tako da direktor JSS MOL Sašo Rink pričakuje, da bodo dokončana še letos in vseljiva v začetku prihodnjega leta (župan pa že kar letos). Gre za 174 mestnih najemnih stanovanj, medtem ko republiški stanovanjski sklad tam gradi še skoraj petsto stanovanj. Novi projekti pa so Rakova Jelša II. s 156 stanovanji (pogajanja z osmimi prijavljenimi izvajalci bodo prihodnji teden), Komunalni center Povšetova z okrog 400 enotami (in ureditvijo tamkajšnjega zbirnega centra), ob Litijski in Pesarski je objavljen natečaj za 95 enot, projektira se Zelena jama, 88 stanovanj je Kostak zgradil ob Šmartinski, mestni sklad pa naj bi jih odkupil.

Svetniki so sprejeli tudi tri prostorske akte: za naselje vrstnih hiš v Podutiku, ki po mnenju mestne opozicije ne morejo biti nadstandardna gradnja (vendar za obrazložitev te trditve niso dobili besede), viški Poštni logistični center se bo lahko širil, na drugem koncu Ljubljane, ob Celovški pa se bo lahko širila logistična Poslovna cona Vižmarje. V dokumentu (OPPN) o slednji so mestni svetniki predvideli izgradnjo krožišča na Celovški, ki naj bi jo država (na MOL želijo, da čimprej) uredila kot štiripasovnico. In seveda, tam, praktično čez cesto, je že zgrajeno parkirišče P+R Stanežiče, ki ga bodo kmalu odprli, o zbirnem centru v tem naselju pa bo čas za razpravo ob razgrnitvi prostorskih planov.



Razprava o Poslovni coni Vižmarje je odprla še eno temo: kaj pa če bi bil tam še vrtec za otroke ljudi iz sosednjih občin? A, to pa ne, je odločen župan: tam naj si - in jih - vrtce gradijo kar sami. V Stanežičah bo vrtec, ko bo tam zrasla stanovanjska soseska (, ki je v planih - in nič dlje, tako kot cesta Medvode - Ljubljana - že desetletja.) Je pa Ljubljana s podatkom, da je 92,3 odstotka otrok v vrtcih, "svetovni" rekorder, zato gredo županu v nos zasebni vrtci, ki jih kar meni nič tebi nič ustanavljajo posamezniki, potem pa od občine pričakujejo subvencije.