Tiskane izdaje
»Obvestilo sem dobil v petek uro in pol pred iztekom delovnega časa in je bilo zame popolno presenečenje. O tej možnosti reševanja prostorske stiske na OŠ Kolezija se z odgovornimi na MOL nismo nikoli prej pogovarjali,« je bil minuli teden ogorčen Peter Klun, ravnatelj OŠ Bičevje, na kateri so leta 2016 praznovali pol stoletja obstoja šole. Zatem je po njegovih besedah prišel še en šok. Sporočilo o pripojitvi so že naslednji delovni dan objavili na občinski spletni strani. »To so naredili, ne da bi se prej posvetovali,« je dejal Klun.
Na občini so na vprašanje, ali je to običajni način obveščanja, odgovorili le: »Ravnatelj je bil obveščen, preden smo obvestili javnost«. Klun je spisal pripombe in jih poslal na občino. Na povabilo MOL sta se z ravnateljico OŠ Kolezija Nino Triller sestala z županom Zoranom Jankovićem. »Z ravnateljico sva povedala, da se niti učitelji niti starši obeh šol ne strinjajo s pripojitvijo, da je zelo malo časa za izvedbo, da čas zaradi koronavirusa ni primeren in da bi bilo z združitvijo treba počakati. Janković je dejal, da v združitvi vidi izboljšanje kakovosti pedagoškega dela in da bo s postopki nadaljeval,« je povedal Klun, medtem ko se Nina Triller na našo prošnjo za pogovor ni odzvala.
MOL: Potrebna je hitra odločitev
Da že dlje časa opažajo, da se svet šole na OŠ Bičevje po izteku mandata ravnatelja odloča za zamenjavo, tudi v primerih, ko je svoje delo opravljal zelo dobro, odločitev pojasnjujejo na občini. »Prav dolgoročna stabilnost in varnost v pedagoškem procesu predstavlja pravo podlago za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti pedagoškega dela. V šoli delujejo tudi izjemni učitelji, katerih učenci osvajajo mednarodne nagrade, in jim bo z združitvijo z OŠ Kolezija ponujena možnost še bolj kakovostnega dela. Po pripojitvi pa bo OŠ Kolezija vodila sedanja ravnateljica šole,« so zapisali v obrazložitvi pripojitve. Ta, kot dodajajo, »ne pomeni ukinjanja samostojne šole, temveč prekinitev delovanja OŠ Bičevje kot samostojne pravne osebe«. OŠ Kolezija prevzame tako zaposlene kot učence, pri čemer bodo, kot pravijo na MOL, »vsi zaposleni ohranili svoja delovna mesta, odpuščanj ne bo«.
Na vprašanje, zakaj so se za to potezo odločili med epidemijo, ko so procesi v šolah močno okrnjeni, na občini odgovarjajo: »Kot kaže, bo imela OŠ Bičevje dva oddelka prvega razreda, OŠ Kolezija pa tri. OŠ Kolezija zaradi prostorske stiske ne more izvajati zanje pouka v svojih prostorih, zato bo pouk za prvošolce potekal na OŠ Bičevje. Ker se novo šolsko leto začne čez pet mesecev, je potrebna hitra odločitev in izvedba vseh ustreznih postopkov.«
Argumenti ne držijo
Toda Peter Klun zavrača argumente občine, pravi, da ne držijo. »Ne drži, da imamo presežek učilnic. Vse učilnice so zasedene, v resnici imamo optimalno stanje, ki je po moji oceni 18 oddelkov.« Tudi prihodnost šole po njegovem ni pod vprašajem, letos so imeli rekordni vpis na šoli, ki jo obiskuje 440 učencev. »V petih letih imamo zagotovljena dva oddelka, vsaj v enem šolskem letu bodo zagotovo trije oddelki. Poleg tega sva se že pred tem z ravnateljico OŠ Kolezija dogovorila, da bomo za eno leto sprejeli na našo šolo tri oddelke njihovega prvega, v tem času pa bo občina zgradila nove prostore.«
O imenovanju ravnateljev, ki ga omenijo na MOL, pa Klun spomni na zakon: »Svet zavoda je tisti, ki imenuje in razrešuje ravnatelja, in to je v izključni pristojnosti sveta zavoda šole, morda še pristojnega ministra, nikakor pa ne župana.«
Na MOL dodajajo, da je svet zavoda šole tudi proti Petru Klunu februarja začel postopek razrešitve. Klun pa odgovarja, da je bil postopek razveljavljen: »Mislim, da vprašanje zaupnice ravnatelju in pripojitev ne bi smeli biti povezani vprašanji«.
Gregor Pečan: Postopek imenovanja ravnateljev je neustrezen
Da se je v primeru pripojitve osnovnih šol Bičevje in Kolezija občina »odločila za drastičen poseg«, češ da druge zakonske možnosti ni, razmišlja Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev in od leta 2006 ravnatelj na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. »Že leta opozarjamo, da sestava svetov zavodov ni ustrezna, hkrati imajo veliko pooblastil, ne nosijo pa nobene odgovornosti.« Da je postopek imenovanja ravnatelja neustrezen, »saj je koruptivno tvegan v obeh smereh«, opozarjajo pristojno ministrstvo, a se doslej ni nič zgodilo, poudarja Gregor Pečan. »Ni malo primerov, ko kolektiv podpre kandidata za ravnatelja, toda nato člani kolektiva, ki so v svetu zavoda, ravnatelja ne potrdijo,« razlaga Pečan. Ravnatelja namreč imenuje svet zavoda osnovne šole, v katerem so po trije predstavniki lokalne skupnosti in staršev ter pet predstavnikov zaposlenih. »Zgodilo se je tudi, da kandidata ni podprl ne svet staršev, ne kolektiv in ne občina, a ga je svet zavoda imenoval. In te odločitve potem nihče ne more spraviti s sveta,« meni Pečan. »Takšen postopek ne koristi niti šoli niti šolstvu in tudi ravnateljem ne. Delno lahko koristi samo tistemu, ki je bil imenovan, pa ne bi smel biti. Dogaja se tudi, da hoče imeti večji vpliv tudi občina.«
Na ministrstvu za izobraževanje odgovarjajo, da takšna ureditev velja za vsa področja, vrtce, osnovne in glasbene šole, srednje šole in druge vzgojno-izobraževalne zavode. »V skladu z zakonom ravnatelja vrtca oziroma šole imenuje svet šole. Pred odločitvijo o izbiri kandidata si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora, sveta staršev in lokalne skupnosti, kar za svet pomeni dodatno informacijo o sprejemljivosti kandidatov v kolektivu, pri starših in v lokalnem okolju. Svet si pred imenovanjem pridobi tudi mnenje ministra. Končna odločitev o tem, kdo bo imenovan za ravnatelja, je na strani sveta šole.«
Da se je v primeru pripojitve osnovnih šol Bičevje in Kolezija občina »odločila za drastičen poseg«, češ da druge zakonske možnosti ni, razmišlja Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev in od leta 2006 ravnatelj na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. »Že leta opozarjamo, da sestava svetov zavodov ni ustrezna, hkrati imajo veliko pooblastil, ne nosijo pa nobene odgovornosti.« Da je postopek imenovanja ravnatelja neustrezen, »saj je koruptivno tvegan v obeh smereh«, opozarjajo pristojno ministrstvo, a se doslej ni nič zgodilo, poudarja Gregor Pečan. »Ni malo primerov, ko kolektiv podpre kandidata za ravnatelja, toda nato člani kolektiva, ki so v svetu zavoda, ravnatelja ne potrdijo,« razlaga Pečan. Ravnatelja namreč imenuje svet zavoda osnovne šole, v katerem so po trije predstavniki lokalne skupnosti in staršev ter pet predstavnikov zaposlenih. »Zgodilo se je tudi, da kandidata ni podprl ne svet staršev, ne kolektiv in ne občina, a ga je svet zavoda imenoval. In te odločitve potem nihče ne more spraviti s sveta,« meni Pečan. »Takšen postopek ne koristi niti šoli niti šolstvu in tudi ravnateljem ne. Delno lahko koristi samo tistemu, ki je bil imenovan, pa ne bi smel biti. Dogaja se tudi, da hoče imeti večji vpliv tudi občina.«
Na ministrstvu za izobraževanje odgovarjajo, da takšna ureditev velja za vsa področja, vrtce, osnovne in glasbene šole, srednje šole in druge vzgojno-izobraževalne zavode. »V skladu z zakonom ravnatelja vrtca oziroma šole imenuje svet šole. Pred odločitvijo o izbiri kandidata si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora, sveta staršev in lokalne skupnosti, kar za svet pomeni dodatno informacijo o sprejemljivosti kandidatov v kolektivu, pri starših in v lokalnem okolju. Svet si pred imenovanjem pridobi tudi mnenje ministra. Končna odločitev o tem, kdo bo imenovan za ravnatelja, je na strani sveta šole.«
Na šolskem ministrstvu pojasnjujejo, da je občina kot ustanoviteljica tista, »ki v skladu z veljavno zakonodajo in v sodelovanju z vodstvi obeh šol odloča o združevanju šol«. Ali to poteka v skladu z zakonodajo, odgovarjajo: »Da. Po 51. členu zakona o zavodih ustanovitelj sprejme odločitev, da se en zavod pripoji drugemu ali da se dva zavoda združita v enega«. Klun pri tem spomni tudi na pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih šol, ki določa roke za obveščanje šol o spremembah statusa, ki pa se jih na občini niso držali.
Starši proti združitvi
Tudi starši so enotni, »da združitev ni osnovana in ne bo koristna, kvečjemu lahko prinese več škode«, povzame njihova predstavnica Marija Burnik in dodaja, da na OŠ Bičevje ni viška prostorov. »Res imamo številčno manjše razrede oziroma optimalno velike razrede, saj je na šoli precej socialne problematike in precej odločb o posebnih potrebah.« Po njenem zato ni jasno, od kod odločitev o pripojitvi.
»Imamo šolo s polnim programom, ne primanjkuje nam niti učencev niti učiteljev, imamo ravno prav prostora. Res da ne slovimo kot ena najboljših šol, a to verjetno ne more biti razlog za ukinitev šole,« nadaljuje predstavnica staršev. »Najbolj moti to, da se občina ni posvetovala z vodstvom šol, ni se pozanimala, ali in kako je to sploh izvedljivo. Gre za samovoljni ukrep, brez utemeljenih razlogov oziroma iz razlogov, ki delujejo smešno, če ne bi bili tragični.«
