Pohodi solidarnosti z begunci, ki ponavadi pešačijo

Na pobudo Slovenske karitas želijo skupaj prehoditi razdaljo med sirskim Damaskom in Ljubljano.

Objavljeno
24. junij 2020 08.00
Posodobljeno
24. junij 2020 08.00
Solidarnostni pohod na Rožnik z begunci in migranti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pokažimo Sloveniji, da smo solidarni, je kakim trem ducatom udeležencev Pohoda solidarnosti z begunci in z vsemi, ki so na poti, pred tivolskim gradom, od koder so se odpravili proti vrhu Rožnika, položila na srce Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči v Slovenski karitas. Dva tisoč osemsto deset kilometrov, razdaljo med sirskim Damaskom in Ljubljano, želijo med 20. in 27. junijem, v tednu po sobotnem svetovnem dnevu beguncev, prehoditi udeleženci Pohoda solidarnosti, ki ga v sklopu projekta Mind organizira Slovenska karitas.

Do včeraj je 84 pohodnikov konec prejšnjega tedna na Bledu in na Kureščku prehodilo 442 kilometrov, včerajšnjega pohoda pa se je udeležilo tudi nekaj beguncev iz podsaharske Afrike (Eritreje, Kameruna, Komorskih otokov) in rojakinja iz Venezuele, ki je v Slovenijo prišla že v začetku leta, pred epidemijo, ki je sicer upočasnila repatriacijo. S Pohodi solidarnosti želijo biti v Slovenski karitas, kjer so povabili tudi k solidarnostnim pohodom v domači okolici, sočutni sopotniki čim več beguncem in migrantom, ki so pogosto peš na poti v človeka vredno življenje. Jana Lampe pojasnjuje, da so povabili 464 lokalnih organizacij Karitas po vsej Sloveniji (župnijske karitas) in da je odziv kar lep, v prihodnjih prazničnih dneh pa se bo pokazalo, koliko kilometrov bodo prehodili v ta namen.

image
Pohod solidarnosti z begunci in z vsemi, ki so na poti, iz Tivolija na Rožnik. FOTO: Aleš Stergar/Delo


Tudi begunci največkrat pešačijo


Z begunsko dejavnostjo se je slovenska Karitas začela ukvarjati v času vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, ko se je v Slovenijo zateklo več kot 70.000 beguncev, Karitas je pri oskrbi pomagala več kot 55.000 ljudem. Po vojni se je število beguncev iz leta v leto zmanjševalo in v letih 2002 in 2003 so pomagali le še manjšemu številu begunskih družin. Po letu 2005 se je število migrantov – prejemnikov pomoči – začelo dvigati in v času gospodarske krize doseglo največ oseb, 4548. Šlo je predvsem za pomoč delavcem z zahodnega Balkana, ki so ostali brez dela. Tudi danes Karitas letno pomaga okoli 3000 do 4000 migrantom, predvsem iz držav zahodnega Balkana, v zadnjih letih tudi manjšemu številu ljudi Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Afrike, kjer nastajajo nova krizna žarišča.

image
Med udeleženci Pohoda solidarnosti so bili tudi otroci beguncev. FOTO: Jure Eržen/Delo


Od leta 2006 izvaja projekt Oskrba žrtev trgovine z ljudmi in je v devetih letih pomagala 76 osebam, ki so bile žrtve prisilne prostitucije, prisilnega beračenja, prisilnega dela, prisilnih porok in prisilnega služabništva. Slovenska karitas je od leta 2013 prek svoje mreže Caritas Internationalis in lokalnih Karitas z zbranimi sredstvi pomagala tudi s humanitarno pomočjo beguncem v Siriji, Iraku, Turčiji, Jordaniji, Srbiji, BiH, Libanonu in Braziliji (za begunce iz Venezuele). Jeseni 2015 se je Karitas aktivno vključila v pomoč več kot 500.000 beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana pri prehodu naše države, istega leta so imeli prvo namestitev mladoletne osebe.

Letos so na slovenski Karitas začeli z izvedbo triletnega projekta z naslovom Celostna oskrba sirskih begunk, žrtev nasilja na podlagi spola v Libanonu, ki ga v letih 2020 do 2022 sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS v vrednosti 200.000 evrov, na terenu pa ga izvaja Caritas Libanon. Lani naj bi bilo na območju celotnega v Libanona 947.063 sirskih beguncev, od tega več kot polovica žensk. Diskriminacija in nasilje na podlagi spola ostaja ena od glavnih skrbi glede varnosti begunk. Cilj projekta je 80 sirskim begunkam, ženskam in mladim dekletom, žrtvam nasilja na podlagi spola, nuditi celostno oskrbo, zaščito in opolnomočenje v dveh zavetiščih Caritas Libanon.

image
Solidarnostni pohod na Rožnik z begunci in migranti. FOTO: Jure Eržen/Delo


Projekt Migracije. Povezanost. Razvoj.


Projekt MIND (Migracije. Povezanost. Razvoj.), v sklopu katerega poteka Pohod solidarnosti, je triletni mednarodni projekt (oktober 2017–2020), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Prek njega si 12 partnerskih organizacij Karitas iz 11 evropskih držav prizadeva za povečanje ozaveščenosti javnosti o povezanosti migracij z globalnim razvojem. Ozavešča o vzrokih za migracije in s tem prispeva k razumevanju, zakaj so ljudje po svetu prisiljeni zapustiti svoj dom kot zaradi vojn, podnebnih sprememb in revščine. Spodbuja k sprejemanju ljudi iz drugih kultur, okolij in poudarja pomembnost vloge dobre integracije migrantov v lokalne skupnosti, za kar je osnova učenje jezika. Ozavešča tudi o pomenu aktivne vloge migrantov pri soustvarjanju razvoja z delom, plačilom davkov idr. v gostujočih državah ter s pošiljanjem dela zaslužka v njihove izvorne države, kar pomaga predvsem k dostojnejšemu življenju njihovih družin.

image
Skupinska fotografija večjega dela udeležencev Pohoda solidarnosti z begunci in migranti. FOTO: Jure Eržen/Delo


Projekt MIND spodbuja tudi politike v državah EU k zagotavljanju varnih, urejenih in odgovornih poti migracij, k naslavljanju temeljnih vzrokov za migracije in uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja. V sklopu projekta v Sloveniji potekajo okrogle mize, solidarnostni teki, aktivnosti za mlade, mobilna izobraževalna razstava, akcija ozaveščanja na socialnih omrežjih Kaj je dom? #whatishome in druge. Pripravljena je bila tudi raziskava »Naš skupni dom«, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje glede povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji. Ena od pomembnih ugotovitev raziskave je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara in primanjkuje aktivne delovne sile, tudi zaradi manjše rodnosti in odhoda mladih v tujino, kar ustvarja izrazite pritiske na nacionalni sistem socialne varnosti. Delavci migranti, ki v Slovenijo prihajajo večinoma iz držav Zahodnega Balkana (z mednarodno zaščito jih je manj kot tisoč), pa igrajo pomembno vlogo v zapolnjevanju teh vrzeli ter že od 70. let pomembno prispevajo k industrijskemu razvoju Slovenije. Na žalost pa so delavci migranti pogosto žrtve izkoriščanja in kršenja človekovih pravic.