Tiskane izdaje
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec junija v Sloveniji 117.352 brezposelnih, za 0,6 odstotka več kot junija lani; ob gospodarski rasti v Evropi je pri nas v letošnjem prvem polletju na zavodu prijavljenih za 2,7 odstotka več ljudi kot v enakem obdobju lani. »Te številke zgolj potrjujejo dejstvo, da je kriza na trgu dela pri nas tako močna, ker ne izvira samo iz ekonomije, pač pa tudi iz vrednot. Te so se prekucnile, nikjer jih ni. Tako kot posameznik tudi vsako podjetje in vsaka država temeljita na nekem sistemu vrednot, pogledu na svet, na katerem gradita svojo strategijo in si postavljata cilje. Pri nas pa teh osnovnih temeljev ni,« komentira visoko brezposelnost, ki bo še kar vztrajala nad številko sto tisoč. Z iskanjem najvišjih kadrov v podjetjih se ukvarja več kot dve desetletji, študiral je sicer filozofijo in psihologijo, nekaj časa pa je tudi poučeval.
Posel se je zmanjšal
S svetovno krizo se je obseg poslov na področju iskanja kadrov seveda skrčil, za okoli četrtino, morda celo več. »Glavna razloga sta dva. Zmanjšalo se je število tujcev, ki so od devetdesetih pa nekako do leta 2005 prihajali v Slovenijo. Tuja podjetja so pri nas odpirala svoje pisarne, sedež za Balkan so imela v Ljubljani, od koder so se nato širila na območje nekdanje Jugoslavije. Skupaj z njimi se je širila tudi naša agencija, s tujci smo iz Ljubljane odšli najprej v Zagreb, nato smo s strankami širili poslovanje še v druge države. Po vstopu Slovenije v EU je nastalo zatišje glede novih prihodov, hkrati pa nam ni uspelo zadržati tujcev, ki so tukaj že bili. S slabo davčno politiko in togo, preživeto in napol samoupravno politiko zaposlovanja smo izgubili njihove centralne pisarne, dobro plačana delovna mesta in tudi pregled nad dogajanjem na Balkanu.« Boji se, da bodo praksi selitve sedežev sledila še številna slovenska podjetja.
Ko so se zmanjšala tuja naročila za iskanje kadrov, so v agenciji upad posla nadomeščali s širjenjem portfelja svojih storitev, tuje naročnike pa zamenjevali z domačimi strankami. »Ko se je začela kriza, je postal vpliv politike in različnih lobijev na kadrovanje še močnejši kot v preteklosti, in posla iskanja kadrov za (para)državna podjetja dejansko ni bilo več! Vse, kar je bilo povezano s tem segmentom podjetij, se je ustavilo.«
Lobistični vpliv
Številni strokovnjaki se strinjajo, da sta korporativno upravljanje in korporativni nadzor v Sloveniji odpovedala oziroma sta se izkazala za slaba; Klemen je prepričan, da predvsem zaradi lobističnega vpliva in dejstva, da so v gospodarskih družbah krožili eni in isti ljudje. Sam je bil nadzornik in član upravnega odbora v Adrii Airways in nadzornik v Termah Čatež, torej v lastniško zelo različnih podjetjih: prvo je nekakšna paradržavna družba, drugo pa je v zasebni lasti. Njegove izkušnje iz obeh so negativne. »Iz Term Čatež so me hitro odstranili s protipredlogom na skupščini, ker po vrednotah in pogledih očitno nisem sodil zraven in morebitni dogovori niso bili videti verjetni. Dejstvo pa je, da imaš kot nadzornik tako pravice kot dolžnosti, delovanje temelji na vrednotah, urejen sistem v podjetju ali državi deluje po njih, meni pa se zdi, da smo nekatere norme nategnili do skrajnosti in skoraj ne vemo več, kje je meja.«
O kadrovanju v NLB
»Seveda bi lahko namesto tuje agencije Korn Ferry kadre za NLB iskali tudi mi, še veliko ceneje bi bilo. Toda zaradi razmer pri nas, ko se tako rekoč vsi poznamo, je povsem razumljivo, da so najeli tujce, ker lahko delajo nekoliko drugače in v Sloveniji nimajo nobenih povezav. Tuja agencija lahko pripelje k nam tudi tujce in za to zaračunajo od petdeset do sto tisoč evrov. Naše cene so bistveno nižje, če poenostavim, znašajo trikratnik plače kadra, ki se ga išče.«
V četrt stoletja se je v poslu head hunterja pri zahtevah in pričakovanjih strank bolj malo bistvenega spremenilo; kot pravi, pred petnajstimi, dvajsetimi leti morda niso znale podrobno definirati svojih potreb, zdaj pa družbe natančno vedo, kakšen profil vodstvenega kadra potrebujejo. Tudi med Slovenijo in Balkanom, kjer deluje Klemnova agencija, velikih razlik v zahtevah naročnikov ni; morda je na Balkanu nekaj več mačizma oziroma manj prostora za ženske na vodilnih položajih.
Vse preveč zahtev
Ena od nujnih sprememb na področju trga dela je po njegovem večja fleksibilnost. »Konkretno: če potrebuješ delavca na primer le za tri mesece, ga za toliko zaposliš in nato brez težav in stroškov odsloviš. O tem bi se morali socialni partnerji biti sposobni dogovoriti, živimo pa v državi, v kateri so sindikati še globoko v socializmu in razen tega, da nekaj pripada, pripada in še enkrat pripada, ne znajo razmišljati. Poleg tega so še strankarsko obarvani in to izrabljajo za dnevne potrebe, enkrat eden, potem spet drugi. Sindikati so poleg politike brez izdelanih ciljev in strategije delovanja eden glavnih krivcev za krizo, ki se pri nas kar ne konča.«
Demokrat za diktaturo
Po njegovem je bil najboljši predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ker je vedel, kaj so prioritete države. »Sem težek demokrat, ampak v situaciji, v kakršni smo danes, bi potrebovali diktaturo. In enotnost. Tako pa smo kopica pohlepnih zavistnih egoistov. Imam pet otrok, starih od devet do 28 let, vsak je bil načrtovan, ampak zdaj se sprašujem, ali sem jih vzgojil tako, da bodo lahko živeli v tej družbi, ali bodo odšli v tujino. Če bi vedel, da bo v Sloveniji tako, kot je, ko na primer diplomanti matematike skrivajo, da imajo diplomo, da dobijo delo v strežbi, ne vem, ali bi se odločil za toliko otrok.«
Enega od sinov, ki je izbral študij na likovni akademiji, so profesorji pospremili s pripombo, da upajo, da ima bogate starše. Kaj je torej sploh poklic prihodnosti? Mehatronik, gradbenik z usmeritvijo v promet ali kaj tretjega? Razmere se spreminjajo, zagotovil, da bo profil, ki je iskan danes, zaželen tudi čez deset let – ni. »Znebiti se je treba predsodkov in pogledati širše, čez okvire svojega poklica, razvijati več sposobnosti in širiti svojo 'uporabnost',« je glavni nasvet moža, ki se z iskanjem in selekcijo kadrov ukvarja že četrt stoletja.
