K biserom kulturne dediščine kar z domačega kavča

Idrija – Med epidemijo koronavirusa se je še bolj kot sicer pokazala potreba po digitalnih vsebinah, ki jih je mogoče spremljati iz varnega zavetja štirih sten. V Centru za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg) Idrija so izkoristili trenutek in naredili nov korak k digitizaciji bogate lokalne kulturne dediščine – pripravili so visokokakovosten 3D-posnetek Idrijskih klavž. Model bo služil (tudi) kot temelj za morebitne rekonstrukcije in digitalne aplikacije.

Lani so na enem najpomembnejših slovenskih tehniških spomenikov obnovili ostrešje in sanirali zidove, nato sta sledila digitalni zajem in izdelava 3D-modela klavž ter digitizacija te največje od vodnih pregrad, zgrajenih za potrebe plavljenja lesa iz nedostopnih gozdov do idrijskega rudnika živega srebra.

»Za CUDHg je bil to pilotni projekt. Če bomo uspešni na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za vodilne destinacije, načrtujemo tudi digitizacijo rotacijske peči v Topilnici Hg,« je povedala direktorica CUDHg Tatjana Dizdarević.



Izdelava 3D-modela klavž in kasneje resnejša nadgradnja tega sledita smernicam razvoja ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine širšemu krogu obiskovalcev spleta in družbenih medijev, je dodala. Sodelovanje z visokotehnološkim podjetjem Arctur iz Nove Gorice, ki je izvedlo zajem in pripravo 3D-modela, je sovpadlo s programskim delom med epidemijo, ko so v CUDHg svojo spletno stran nadgradili z novimi vsebinami, ki omogočajo obiskovalcu ogled svetovne dediščine živega srebra v Idriji kar z domačega kavča.

Izziv je bil precejšen. »Idrijske klavže so umeščene v tesno vetrovno sotesko Krajinskega parka Zgornja Idrijca, kjer je z avtonomnimi preleti zrakoplov izredno težko voditi. Novejši droni, ki jih uporabljamo v Arcturju, so sicer opremljeni s senzoriko, ki spremlja bližino ovir, kar je v posebnih razmerah dobrodošla lastnost zrakoplova, ni pa dovolj. Pri klavžah so piloti zrakoplov vodili ročno, pomagal jim je tudi izkušen pomočnik. Skozi odprtini klavž je namreč pihal močan veter in dron odnašal iz smeri leta, visoka strma stena na SZ delu območja pa je ob tem onemogočala zajem tega dela objekta, zato smo jih izvedli z običajno ročno fotokamero,« je zahtevno delo opisal Dejan Šuc, vodja oddelka Inovacij v Arcturju.

Pri georeferenciranju objekta v državni koordinacijski sistem so zaradi zahtevnosti terena in slabega signala GPS tako morali izvesti posebno meritev priključnega poligona, da so pri izmerjenih kontrolnih točkah upoštevali zahtevano toleranco natančnosti.

Milijon točk v oblaku

Prav tako so bila poseben izziv za digitizacijo z brezpilotnimi letalniki strma pobočja soteske Idrijce. Med približno 15 preleti so z dronom naredili več kot 800 fotografij iz zraka in več kot 700 posnetkov notranjosti spomenika. »Na superračunalniškem sistemu Arctur-2 smo nato v Novi Gorici iz množice fotografij generirali oblak točk z več kot milijonom točk, ki predstavljajo izredno natančen posnetek resničnosti,« so povedali pri podjetju Arctur. Sledila je izdelava 3D-modela, ki so ga ustvarili iz omenjenega oblaka točk.

»Pripravljeni oblak z več kot milijonom točk in 3D-model z 2,6 milijona poligonov sta novo orodje za digitalno ohranjanje kulturne dediščine in omogočata izredno natančne meritve. Sta hkrati osnova za aplikacije v obogateni in virtualni resničnosti,« je dodal Matevž Straus, vodja programa Heritage+ v oddelku Turizem 4.0 v Arcturju.

​

In še: »Če sta narejena kakovostno tako z vidika fotorealističnosti videza kot natančnosti razdalj med točkami, sta 3D-model in oblak točk zelo natančni digitalni kopiji resnične enote kulturne dediščine. V nasprotju z dvodimenzionalnimi fotografijami, ki vedno prikažejo le en pogled, je 3D-model dobra oblika za dokumentiranje stanja kulturne dediščine. V primerjavi z arhitekturnimi posnetki je bistveno bolj natančen, omogoča enostavne meritve med posameznimi točkami ali izračune površin in volumnov, hkrati pa nosi podatke o materialih.«

Odmaknjene, težko dostopne ali spregledane bisere kulturne dediščine lahko s tem približamo javnosti na nov, digitalen način, kar se je kot zelo zaželeno pokazalo prav med karanteno.



Čeprav gre za pilotni projekt, preostalih dveh klavž, ki ju upravljajo v CUDHg, ne nameravajo digitizirati. Druge objekte, če bodo dobili sredstva, pač. »Center upravlja Belčne, Putrihove in Idrijske klavže in želi z digitizacijo primerno ohraniti kulturno dediščino tudi z načinom zapisa v digitalni obliki ter z novimi tehnologijami izkoristiti možnost prezentacije, v našem primeru monumentalnosti klavž tako domačim kot tujim obiskovalcem, ki pridejo v Idrijo na ogled Antonijevega rova in Topilnice Hg in jih zanimajo tudi klavže,« je še povedala direktorica Tatjana Dizdarević.

Števila obiskovalcev vseh treh klavž ne beležijo. Objekti so na ogled brezplačno, osnovne informacije o zgodovini in delovanju klavž lahko obiskovalci preberejo na Unescovi označevalni tabli ob objektu.