Prilagojeno delo med epidemijo napor za osebje, bolnike in svojce

Idrija – Epidemija koronavirusa je vplivala tudi na organizacijo dela v Psihiatrični bolnišnici Idrija (PBI). V skladu s priporočili republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo je vodstvo ustanove sprejelo ukrepe tako za osebje kot za paciente.

Zaradi izrednih razmer so prekinili vse nenujne obravnave in v domačo oskrbo odpustili paciente psihoterapevtskih oddelkov. Ti bodo po besedah strokovnega vodje PB Idrija dr. Marka Pišljarja zdravljenje nadaljevali v ambulanti. Prav tako so morali prekiniti delo na oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola in na novo organizirati izolacijski oddelek.

»Vsi pacienti, ki pridejo v bolnišnico, so najprej sprejeti na izolacijski oddelek, kjer poskušamo kar najhitreje pridobiti podatke o njihovem stanju.« Sprejmejo le nujne primere s predhodno najavo, v torek je bilo takšnih šest.

Med nujne obravnave spadajo psihiatrične motnje, ki se tudi sicer zdravijo v bolnišnici, se pravi psihoze, blodnjave, depresija in bipolarne motnje. Prav tako sprejmejo odvisne od alkohola s hudo odtegnitveno simptomatiko in osebe s pridruženimi psihiatričnimi obolenji, na primer hudo depresijo in odvisnostjo ter samomorilno ogrožene odvisne osebe.

Dr. Pišljar dodaja, da sprejemajo tudi starejše paciente z depresijo ali blodnjavo motnjo, ne morejo pa obravnavati pacientov z demenco ali socialno problematiko, njim morajo priskočiti na pomoč socialne službe in organizirane oblike pomoči na domu. Večina pacientov, ki se zdaj zdravijo v PB Idrija, je mladih ali srednjih let, še zmeraj pa deluje tudi geriatrični oddelek. Nekaj starejših pacientov namreč ne morejo odpustiti, saj so domovi zaprli svoja vrata.

Manjka zaščitne opreme

Za zdaj med pacienti in osebjem psihiatrične bolnišnice ni bilo pozitivnih na koronavirus, jim pa tako kot v drugih zdravstvenih ustanovah in socialno-varstvenih zavodih manjka zaščitne opreme. »Rokavic imamo dovolj, primanjkuje pa zaščitnih očal in plaščev. Ko bomo dobili prvega pozitivnega pacienta, imamo materiala za kakšne tri dni, kar je premalo,« je opozoril dr. Pišljar. Osebje pozna protokol za ukrepanje ob epidemiji, ravna samozaščitno in se v primeru prehlada ali viroze samoizloči.

A prilagoditve dela in ravnanja vplivajo na vse. »To je velik napor za paciente in svojce, ker pogosto dobijo novega terapevta, ekipe smo namreč reorganizirali. Že pred to krizo smo imeli težave s pomanjkanjem kadra, zdaj ni nič drugače,« je dodal strokovni direktor bolnišnice in ob tem pohvalil osebje, da se je z epidemijo dobro spoprijelo, proces dela tudi ob prilagoditvah poteka nemoteno.

Ambulanti v Postojni in Logatcu še vedno obratujeta, po enakem sistemu kot matična ustanova – zdravnik daje napotke in nasvete prek telefona. Prav tako se je dobro obnesla prva psihološka pomoč za ljudi v stiski, na kateri klinični psihologi pomagajo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Na dan dobijo povprečno po tri klice.

Nevarnosti, da bi vrata bolnišnice v primeru hujšega izbruha koronavirusa zaprli, ni. »Smo specializirana bolnišnica, ki ne more ponuditi intenzivne internistične pomoči. A pacienti, ki so hudo bolni ali imajo nujno psihiatrično stanje, potrebujejo zdravljenje in pri nas jih bomo oskrbeli ne glede na to, ali bodo negativni ali pa pozitivni na covid-19. To je naše delo,« je pojasnil dr. Pišljar. Ali se bo med epidemijo ali po njenem koncu število ljudi s psihičnimi motnjami povečalo, je za zdaj nemogoče napovedati, pravi in ocenjuje, da bo med ljudmi najbrž več tesnobe, paničnih stanj in morda tudi depresije.

----------------

Avtorica je zaposlena v Delovnici.