Ministrstvo za kulturo letos razpolaga s 196 milijonov evrov vrednim proračunom. S kulturnim evrom in pogajanji za nove perspektive črpanja kohezijskih sredstev minister pričakuje še približno 170 milijonov. V to malho bodo lahko posegle tudi občine, a le če bodo imele dobro zasnovane projekte, ki ne bodo vključevali zgolj obnov starih stavb, pač pa tudi »življenje« v njih. Pogosto se namreč zgodi, da se razmislek o tem, čemu bodo obnovljeni prostori sploh služili, ustavi, védenje, kaj s prenovljenimi objekti početi, pa usahne.
PREBERITE TUDI:
Vsak dan, ko imamo gledališče, je »ta veseli dan«
»Franja je dokaz, česa so sposobni ljudje, če stopijo skupaj«
»Kaj pa boste ponudili turistom? Saj sploh nimate morja«
Vsak dan, ko imamo gledališče, je »ta veseli dan«
»Franja je dokaz, česa so sposobni ljudje, če stopijo skupaj«
»Kaj pa boste ponudili turistom? Saj sploh nimate morja«
V Idriji vsebina sama ni težava, tako rekoč vse zgodovinske stavbe služijo nekemu namenu, z dodatnim vlaganjem v objekte industrijske dediščine v prihodnjih letih bi mesto samo s kulturnim turizmom še dodatno pridobilo.
»V 21. stoletju je zelo pomembno, da lokalne skupnosti, kakršna je idrijska, točno vedo, od kod izhajajo, kam gredo in kako do tja priti. V vse, kar že zdaj počnete, je treba vključiti še nove tehnologije, aktualne principe vodenja, prezentacij. Govorim o sistemu kulturnega turizma skozi perspektivo industrijskega turizma,« je minister Poznič predstavnikom občine in najpomembnejših institucij v mestu namignil na to, kako osmisliti bogato dediščino rudnika živega srebra za ekonomsko rast mesta.
Posebej velja izpostaviti HeritageLab, inkubator za mlade s poslovnimi idejami na področju kulturne dediščine, in projekte na področju prenove idrijskih rudarskih hiš, ki so jih predstavniku vlade orisali člani Društva Idrija 2020 in Zavoda ID20. Minister je tako z zanimanjem prisluhnil predstavitvi idejnega projekta prenove hiše Trnovec v idrijskem predelu Grapa, ki je v lasti Občine Idrija in kot spomenik lokalnega pomena tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Nujno izobraževanje kadra
Bistveni so vedno bili in bodo še naprej kadri, zato je kulturni minister ustanovil delovno skupino za promocijo in izobraževanje: »Razvoj gre naprej tako hitro, da mu je včasih težko slediti. Izobraževanju kadra in promociji moramo zato posvetiti izredno pozornost, tudi na področju kulturnega turizma in novih tehnologij.«
Idrijski župan Tomaž Vencelj je opozoril, da stavbna dediščina v mestu vsekakor živi in jo lokalna skupnost tudi s pridom izkorišča. Navsezadnje možnosti za širitev ni, torej je treba obstoječe stavbe uporabljati, pa tudi vredne so obnove in vzdrževanja, a se seveda vedno zatakne pri denarju. Župan Vencelj je potrdil, da bodo na občini pljunili v roke in čim prej pripravili projekte, s katerimi bodo kandidirali na razpisih.
Vsebina sama, kot že omenjeno, ne bo nobena šibka plat, rudniško gledališče namreč živi in ponuja dobre programe, čeprav v povsem dotrajani stavbi. V začetku leta 2021 bo tudi Kajzer park z Jožefovim jaškom, katerega podobo trenutno izjemno krni skladišče soli in strojne opreme, očiščen, Komunala Idrija pa primorana material odložiti na bolj primerno mesto. Velika prostorska stiska tare Arhiv, ki trenutno domuje na vrhu stare osnovne šole skupaj z Godbenim društvom rudarjev, zato bo morala občina prej ali slej nekomu poiskati nove prostore.
Cerkno z Divjimi babami in laufarijo
Ob ministrovem obisku so bili navzoči tudi predstavniki sosednje občine Cerkno, ki jo tarejo podobne težave kot idrijsko. Poleg Partizanske bolnice Franja imajo namreč v roki še najmanj dva turistična bisera, Arheološki park Divje babe in pustni običaj laufarijo, a se zdi, da ju ne izkoristijo povsem optimalno.
Cerkljanski župan Gašper Uršič je tako izpostavil potrebo po večji promociji obeh. Načrtujejo vzpostavitev sprejemnega centra in digitalizacijo dela Arheološkega parka Divje babe, kar se smiselno navezuje tudi na smernice ministrstva za kulturo, ter čimprejšnji vpis laufarije na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Ohranjanje postulatov kulturne snovne in nesnovne dediščine je tako za majhne skupnosti kot ves narod zelo pomembno. Šele ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kje so naše korenine, lahko samozavestno in s perspektivo gledamo naprej, je bil v Idriji jasen kulturni minister in za konec dodal: »Družbe brez zgodovinskih korenin so v tem viharju, ki ga 21. stoletje postavlja pred nas, obsojene, da izginejo v temo in pozabo.«