»Okoli 13. ure je planinki na trdi, mestoma poledeneli podlagi na vrhu Krna zdrsnilo. Zaustavljanje s cepinom ni bilo uspešno. Po strmem pobočju je drsela okoli 250 metrov in se hudo poškodovana zaustavila v zapihanem snegu. V bližini sta bila gorska reševalca, ki sta ji takoj pomagala in sprožila reševanje,« je zapisal Miljko Lesjak iz tolminske gorsko-reševalne službe.
Poleg članov GRS Tolmin je na kraju dogodka posredovala tudi dežurna ekipa HNMP na Brniku z zdravnikom in reševalcem letalcem.
Pilota helikopterja Slovenske vojske je pri reševanju oviral močan veter v sunkih, zato je bila na planini Zaslap že pripravljena večja skupina reševalcev za primer klasičnega reševanja. Posadki je uspelo varno dvigniti ponesrečeno planinko v helikopter in jo prepeljati v UKC Ljubljana na zdravljenje.
V gore le dobro opremljeni
»Iz doline je videti ta vrh le na pol zasnežen in prijazen, dostopen skoraj v letni obutvi. A videz vara, saj na njem vladajo prave zimske razmere, ki zahtevajo tudi pravo zimsko opremo,« opozarjajo reševalci GRS Tolmin. Planinka je bila za nameravano turo sicer ustrezno opremljena.
So pa reševalci opazili kar nekaj planincev, ki so vzpon na vrh Krna nameravali opraviti kar z malimi derezicami. Večina njih se je po opozorilu obrnila, saj so hitro ugotovili, da razmeram za vzpon niso kos, je še dodal Miljko Lesjak. Planince tako znova opozarjajo, da so v gorah zahtevne zimske razmere, da je potrebno imeti s seboj ustrezno tehnično opremo in jo predvsem znati tudi varno uporabljati.
S Policijske uprave (PU) Kranj pa so sporočili, da so radovljiški gorski reševalci včeraj reševali planinca, ki je zdrsnil na pobočju Vrtače. Zlomil si je nogo in poškodoval kolk. Zdrs se je zgodil na ledeni plošči. Planinec je, kot so še dodali pri PU Kranj, uporabljal ustrezno zimsko opremo.
Po podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov trenutno v visokogorju nad nadmorsko višino okoli 1800 metrov zmerna, 2. stopnje, nižje pa večinoma majhna, 1. stopnje. Nevarna so bolj strma pobočja z napihanim snegom, kjer se ob večji obremenitvi lahko sproži kložast plaz. Pod okoli 1800 metri je snega bistveno manj, razmeroma dobro je sprijet s podlago in zato je snežna odeja tam precej stabilna.