Lahko postavitev stolpa v Rogaški Slatini ustavi le referendum?

Čeprav občina vseh mnenj nosilcev urejanja prostora še nima, že predlaga umeščanje ene najvišjih stavb v državi.

Objavljeno
29. maj 2020 06.00
Posodobljeno
29. maj 2020 06.33
Razgled z vrha 106-metrskega stolpa, za katerega nekateri pravijo, da ni pravi, arhitekt Nande Korpnik pa trdi, da ni zavajajoč in je zelo realen. FOTO: arhiv Občine Rogaška Slatina
Rogaška Slatina – Prostorski načrt za razgledni stolp Kristal, ki ga občina želi postaviti na vzhodni del nekdanjega mizarstva, so občinski svetniki potrdili v prvi obravnavi. Občina mnenj vseh pristojnih za urejanje okolja nima, zato so svetniki SD sejo zapustili, župan Branko Kidrič pa miri, da bodo spremembe še mogoče. Nekateri kljub temu že napovedujejo referendum, saj stolpa nočejo.

»Če občina Črna na Koroškem lahko napelje najdaljšo jeklenico v Sloveniji, Žalec s fontano piv je tudi zgodba o uspehu, ocenjujem, da bi tudi naš stolp lahko bil dobra zgodba za Rogaško Slatino,« je prepričan župan Branko Kidrič. Projekt so najprej predstavljali kot del celostne ureditve območja nekdanjega mizarstva, kjer naj bi orglar Anton Škrabl postavil 400 milijonov evrov vreden Evropski orglarski center, do območja pa bi vodil nadhod. Zdaj kaže, da bodo postavili le stolp in nadhod.

image
Nov pogled ob vstopu v Rogaško Slatino. FOTO: ahiv Občine Rogaška Slatina


Orglarski center so iz predloga prostorskega načrta izvzeli tudi zato, ker Zavod za varstvo kulturne dediščine RS na ta del ni dal pozitivnega mnenja. Vseh mnenj pa občina sploh še nima, je povedala svetnica Andreja Flucher iz SD: »Šele januarja letos, med javno razpravo, je župan sprejel sklep, da se bo urejalo le območje za stolp. Soglasja oziroma mnenja je bilo treba iskati ponovno in od trinajstih dajalcev soglasja imamo samo šest mnenj, pa vseeno sprejemamo odlok. Trdimo, da je to nezakonito.«
Župan Kidrič trdi drugače. »Prav je, da se občinski svet seznani s predlogom v fazi, ko lahko poda mnenja in jih je še možno upoštevati. V naslednji fazi bomo pridobili še vsa druga pozitivna mnenja, vključno s celostno presojo vplivov na okolje,« pravi. Na občini so prepričani, da negativnih mnenj ne bo.

image
V spodnjih prostorih bo trgovina s spominki, tik pod vrhom stolpa kavarna, vrh pa bo rezerviran za najpogumnejše. FOTO: arhiv Občine Rogaška Slatina

 

En ponudnik


Ministrstvo za kulturo je decembra občini predlagalo, da za ureditev območja izvede javni natečaj prek arhitekturne zbornice, v katerem naj poleg arhitekta sodeluje tudi krajinski arhitekt. Občina je nosilcem urejanja prostora zamolčala, da je arhitekturni natečaj že izvedla. Nanj se je lani poleti prijavilo le podjetje Ponting, ki je skupaj z arhitektom Nandetom Korpnikom pripravilo že idejni projekt stolpa, in bilo tudi izbrano. Natečaj je bil skrivnost, je dejala Flucherjeva: »Zanj sem izvedela januarja letos. Pripravljavci arhitekturnega načrta niso upoštevali okoljskega poročila, ker niso vedeli, da je že izdelano. Tako imamo zdaj izdelek, ki ga bodo sproti prilagajali.«

Zakaj so arhitekturni natečaj pripravili med počitnicami, je župan odgovoril: »Kdaj bi ga pa lahko? Sledili smo terminskemu načrtu in natečaj je pač padel v poletne mesece. Tudi zato smo namesto minimuma 35 dni imeli rok za oddajo ponudb 46 dni.«

image
Prostor na vrhu Kristala. FOTO: arhiv Občine Rogaška Slatina

 

Kakšen bo razgled?


Ker večji del mizarstva ostaja neurejen, mnoge skrbi, da bo pogled navzdol precej klavrn. Kidrič je prepričan, da bodo s pogovorom vse uredili. »Če bo na naši parceli nastala takšna zgodba, kot jo načrtujemo, menim da bo lastnik preostalega zemljišča čutil toliko odgovornosti, da bo parcelo očistil. Če ne bo že zgradil svojih objektov.«

image
Če ne bodo območja celovito uredili, bodo obiskovalci stolpa tik ob njem gledali tudi to. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Flucherjeva se sprašuje, ali je investicija v 1,2 milijona evrov vreden nadhod in 1,8 milijona evrov vreden stolp, pri tem da so dobrih 300.000 evrov že plačali za zemljišče, smotrna. Napoveduje tudi referendum. Občino čaka zmanjšanje okoli pol milijona evrov iz turistične in drugih taks, kar predstavlja pet odstotkov proračuna. Za nadhod so pridobili sofinanciranje, kljub krizi pa Kidrič glede stolpa vztraja in načrtuje nakup še enega: »V proračunu že imamo 30.000 evrov za obnovo stolpa na Janini. Verjamem, da ga bomo dobili v last in ga bomo še letos začeli uporabljati.«