Nasip proti poplavam bo, bodo tudi drevesa za dušo?

Z nasipom bodo zagotovili poplavno varnost za Špico in odprli pot za vseh šest vilablokov, o pobudah civilne družbe za drevesni park pa še ni nič znanega.

Objavljeno
15. september 2020 06.00
Posodobljeno
15. september 2020 06.00
Opuščene rastlinjake bodo zaradi izgradnje nasipa odstranili. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Protipoplavni nasip v Medlogu naj bi začeli graditi prihodnji mesec, je za Delo dejal direktor direkcije za vode Roman Kramer. Nasip bo zaščitil Špico pred poplavami, hkrati pa omogočil gradnjo še štirih vilablokov na območju nekdanje mlekarne ob Ljubljanski cesti. Dva vilabloka bo družba Klima, v kateri je delo našel tudi nekdanji prvi celjski gradbinec Stanko Božičnik, začela graditi še letos.

Nasip v Medlogu naj bi bil začasen, dokler ne bodo uredili suhega zadrževalnika v Levcu. Tudi ta bo, je prepričan Kramer, a poudarja, da je nasip treba narediti čim prej: »S tem rešujemo ljudi, ki živijo na Špici. Graditi bomo začeli prihodnji mesec, zemljišča imamo vsa.« Ob nasipu, na strani betonarne, načrtujejo poglobitev, nekakšno strugo, vendar je tisto zemljišče v lasti družbe BDL Trading Romana Moškotevca. Kot je pojasnil Kramer, se jim z Moškotevcem še ni uspelo dogovoriti za ceno: »Direkcija za vode tega ni hotela odkupiti, predlagali smo služnost, vendar se nismo mogli dogovoriti. Zdaj predlagamo odkup po ceni, ki jo je določil cenilec, vendar odgovora še nimamo.« Za nasip imajo po Kramerjevih besedah rezerviranih 2,7 milijona evrov.

image
Za dva vila bloka je teren že pripravljen, v ozadju je drevesni park. Če bo tako ostalo, bodo imeli stanovalci vila blokov lep, predvsem pa zelen razgled. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Kramer pravi, da zemljišča na območju betonarne za začetek del ne potrebujejo: »Gradnje nasipa se lahko lotimo tudi brez tega. Prav tako nam zakonodaja omogoča, da začnemo graditi brez gradbenega dovoljenja, ker gre za zaščito ljudi.« Traso nasipa so od prvotnih načrtov malenkost spremenili. Na vprašanje, ali bo ta trasa poleg prebivalcev Špice zaščitila tudi drevesa v nekdanji drevesnici propadlega vrtnarstva, pa je Kramer odgovoril: »Poglabljali ne bomo nič, tako da zaradi tega dreves ne bomo podirali. Bomo pa odstranili rastlinjake.«
 

Rekreacija, zelena oaza ali oboje?


Da bi nekdanjo drevesnico uredili kot drevesni park, že nekaj let predlaga več občanov z Ireno Ašič na čelu. Ašičeva je pred kratkim na pristojne naslovila predlog, da bi po vzoru Nizozemske na tem območju uredili dnevni center: »S tem bi lahko izvedli protipoplavne ukrepe, zgradili vilabloke, pa še drevesa bi ohranili. Ljudje bi tu lahko delali, skrbeli za samooskrbo mesta. V steklenjakih bi lahko uredili kuhinjo, restavracijo. To bi bil dnevni center za vse, tudi za ljudi z duševnimi motnjami in boleznimi, objekti, ki so še na tem območju, bi lahko postali duhovni center, tu bi se lahko družba spajala.« Odgovora na pobudo ni prejela.

image
Ena izmed poti na območju nekdanje drevesnice. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Ašičeva je prepričana, da bi bila ureditev, ki bi zajemala drevesni park, dobra tudi za trženje vilablokov. Zanje je sicer že precej zanimanja, je dejal direktor Klime Aleš Zupanc: »Koronavirus nam je precej prekrižal načrte, saj smo otvoritev prvih dveh vilablokov načrtovali že za pomlad 2021. Zagotovo bomo dva začeli graditi še letos, kupci že kličejo.« V vsakem od njiju bo 12 stanovanj, s površino od 85 do 135 kvadratnih metrov.

image
Pogled v smeri, kjer bodo stali vila bloki. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Občina glede drevesnega parka odgovarja, da so po veljavnem prostorskem načrtu ta zemljišča kmetijske površine, namenjene vrtnarstvu: »Območje drevesnice nima statusa naravne in kulturne dediščine. Dolgoročno se na območju spreminja osnovna namenska raba zemljišč. Na večjem delu predvidevamo ureditev zelenih površin v sklopu športno-rekreacijskih površin.«

Reševanje dreves


Klub arhitektov Saša regije je pozval šoštanjskega župana Darka Meniha, naj s pristojnimi spremenijo načrtovano traso kolesarske poti skozi Šoštanj, tako da bi ohranili stara drevesa. Predlagali so rešitve, s katerimi bi ohranili smreke, breze in robinijo. Zavedajo se, da je umeščanje kolesarske poti zahtevno, a so odrasla drevesa v mestu neprecenljiva, ker čistijo in hladijo zrak. Na občini so jim odgovorili, da se trudijo, da so pri odločitvah čim bolj sorazmerni, a da je včasih treba »žrtvovati tudi kako drevo, pa se zato posadi nekaj novih«.