Nekdanja veleblagovnica zdaj center zabavne znanosti

Celje – Potem ko je občina kupila prostore nekoč vsem znane veleblagovnice T, ne da bi vedela, kaj bi z njimi sploh počela, so včeraj tam odprli Tehnopark Celje. To je največji znanstveno-zabavni park v državi, kjer bodo obiskovalci na različnih postajah odkrivali skrivnosti fizike, astronomskih pojavov, naravoslovja, tehnologije, človeškega telesa … in tudi »leteli« z zmajem.

Za kaj so uporabni škripci, kako lahko spravimo človeka v milni mehurček, kako se uležemo na žeblje in nas ne prebodejo, kaj misli robot Teo, kako ujeti strelo, kako pokazati svoje plezalne sposobnosti, čeprav nimamo nobenih … V tehnoparku, ki od včeraj deluje v središču Celja, se obiskovalci učijo, delajo poskuse, hkrati pa se zabavajo. Nekateri poskusi so podobni kot v ljubljanski Hiši eksperimentov, razlaga direktorica tehnoparka Andreja Erjavec: »Določene postaje so podobne v vseh tovrstnih parkih. Je pa naš na 4000 kvadratnih metrih precej večji, poudarek je tudi na lokalnih temah. Vse naše postaje, ki so znanstveno zabavne, so povezane z znanimi Celjani ali znamenitostmi v Celju.«



Tako denimo na postaji, kjer obiskovalci gradijo progo iz cevi, mimogrede še izvedo, kdaj se je v Celju začela gradnja železnice. Obiskovalci se lahko po Celju »vozijo« na kolesu sredi tehnoparka, medtem ko jih snema kamera, kolesarji pa gledajo svojo vožnjo po mestu. Celje lahko opazujejo tudi iz zraka. Kot je povedala Erjavčeva, sicer ljubiteljska športna pilotka, so simulator letenja z jadralnim zmajem razvili posebej za njihov tehnopark: »Je edini takšen simulator ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi. Razvilo ga je trboveljsko podjetje AFormX, ki je delalo tudi simulator za Ksevt in za muzej v Pivki. Dogovorili smo se, da bi bil za Celje primeren zmaj, ker omogoča, da lahko izberemo štiri točke, s katerih se začne polet. Potem si lahko ogledaš Celje na poletu denimo s Celjske koče in pristaneš na letališču v Levcu. Ni pa to klasičen simulator. Ima namreč še didaktično vsebino, tako da lahko vsak obiskovalec tudi spremlja, kako se potencialna in kinetična energija spreminjata med letenjem.«


 

Primeren za vse

V dveh nadstropjih tehnoparka so uredili 53 postaj, v tretjem, od koder je razgled na mestno središče, pa so prostori za coworking, tam organizirajo delavnice, že od avgusta denimo izvajajo legorobotiko in delavnice izdelave hologramov, pripravljali bodo še predavanja in celo kulinarične delavnice. Erjavčeva si želi obiskovalcev tudi iz Avstrije in Hrvaške, »saj v radiju 250 kilometrov ni tako velikega in raznovrstnega parka«. Obisk je po priporočilih NIJZ za zdaj treba še napovedati po spletu.



Ureditev tehnoparka je stala šest milijonov evrov, od tega je bilo 2,9 milijona evropskih sredstev, 728.000 evrov je prispevala država, 2,4 milijona pa občina. Župan Bojan Šrot danes priznava, da so prostore kupili zato, ker je bila cena ugodna, in ne zato, ker so že imeli načrte zanje: »Ne vem, kdo so bili avtorji ideje, da bi tu uredili poljudnoznanstveni park. Nastal je projekt Generator, naziv mi že od začetka ni bil všeč.« Mestni svetniki so morali o imenu dvakrat glasovati, da so se odločili »pravilno« in je zdaj Tehnopark. Župan je zadovoljen: »Verjamem, da se bodo tu vsi zabavali. Hkrati pa s tem želimo spodbuditi zanimanje mladih za znanost, naravoslovje in tehniko. Da bi se jih več odločilo za take poklice in da ne bi bil več pri večini mladih Slovencev glavni življenjski karierni cilj zaposlitev v javnem sektorju.«