Če že v 2016 zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov nekdanje Termoelektrarne Prapretno z nakopičenimi 9 milijoni ton pepela, žlindre in sadre na desetih hektarih površin velja za najvišji tovrstni nasip v Sloveniji, se 20.000 kubičnih metrov pepela iz Ljubljane, ki ga želi HSE EDT po postopku slovenskega tehniškega standarda (STS) predelati v gradbeni odpadek in z njim sanirati južni del brežine v Lakonci, morda res sliši kot »drobiž«.
Toda Lakonca ni odlagališče in potrdilo o zbiranju odpadkov še ni okoljsko dovoljenje, je v imenu Civilne iniciative Trbovlje odločna Nasta Doberlet Bučalič.
Po dvesto letih industrije vsi čutijo posledice
Ervin Renko, direktor trboveljske HSE EDT, zagotavlja, da meritve radioaktivnosti na 80 lokacijah v Prapretnem doslej niso izkazale prekoračenih vsebnosti radona ali sevanja sploh. Zatrjuje, da HSE EDT odpadkov ne odlaga, temveč želi rekultivirati 86.000 kvadratnih metrov površin v Lakonci.
OVD za predelavo, pravi Renko, nimajo in ga ne potrebujejo, lahko pa kot zbiralec odpadkov v letu dni te oddajo v predelavo drugemu: »Ni nujno, da ga mi predelamo. Vhodni recept za predelavo je STS, ki ga šele pridobivamo. Brez njega ne bomo s pepelom počeli nič.«
Okoljevarstvenik Gorazd Marinček, ki mu niti v poldrugi uri niso dali do besede, je za Delo dejal: »To s STS je sprenevedanje. V postopku pridobivanja STS ni treba vključiti javnost. Toda po Aarhuški konvenciji je za vsak poseg v prostor treba to storiti. HSE EDT preprosto ni v interesu, da dobijo OVD.«
»Dobro jutro za zadnjih dvesto let,« je kolege svetnike in občinsko vodstvo z županjo Jasno Gabrič na čelu nagovorila zdravnica Alenka Forte iz SDS. Trbovlje so po njenem danes prezrte, zanemarjene in zapostavljene od države: »Posledice dvestoletne industrije čutimo vsi. Zato za nas ni sprejemljivo nič, kar bi nas dodatno obremenjevalo.«
HSE EDT pričakuje analize pepela po 15. avgustu. »Če boste rekli ne, pepela ne bomo več prevzemali. Z njim tudi sicer nimamo dolgoročnih ciljev. A odločiti se bo treba, kaj hočete z gospodarstvom v tej občini. Decembra smo podpisali pismo o nameri z družbo v švicarsko-italijanski lasti. Ne gre za umazano dejavnost. Januarja so ga preklicali, ker so se pozanimali o Trbovljah in ugotovili, da je tu investicija tvegana. Zdaj so šli 22 kilometrov stran,« je čistega vina rojakom nalil Renko. Neuradno je bilo podjetje, ki si je premislilo, Herz iz Šmartna pri Litiji.
Do nadaljnjega oziroma dokler ne bodo znane analize pepela, v Trbovljah ne dovolijo zbiranja, skladiščenja in predelave odpadkov oziroma pepela na degradiranih površinah HSE EDT, so po treh urah in pol sklenili svetniki.