Umrl Neil Armstrong, prvi človek na Luni

Svojci so zapisali: Naslednjič, ko bo noč jasna in se vam bo Luna smehljala, zgolj pomislite na Neila in mu pomežiknite.

Objavljeno
25. avgust 2012 23.17
reut*US astronaut Armstrong participates in a re
Ni. Č., M. Č, Delo.si
Ni. Č., M. Č, Delo.si

Nekaj tednov po tem, ko je sicer uspešno prestal operacijo srca, in nekaj dni po tem, ko je praznoval svoj 82. rojstni dan, je umrl zagotovo najbolj znan astronavt v zgodovini človeštva - Neil Armstrong. Njegovi svojci so za NBC potrdili, da je preminil ob 14.45 po lokalnem času zaradi zapletov po operaciji srca.

Za vse tiste, ki bi se radi poklonili njegovemu spominu, je družina v sporočilu za javnost zapisala: Naslednjič, ko bo noč jasna in se vam bo Luna smehljala, zgolj pomislite na Neila in mu pomežiknite.

Na novico o njegovi smrti se je že odzval ameriški predsednik Barack Obama: Neil je bil tisti, ki nas je poučil o gromozanski moči majhnega koraka .... Bil eden največjih ameriških junakov - ne le našega časa, temveč vseh časov.

Pristanek ob 21.17

Armstrong se je rodil 5. avgusta 1930.

Pri 16. letih, torej še preden je lahko vozil avtomobil, je opravil pilotski izpit. Leta 1949 se je udeležil vojne v Koreji, nato pa po vrnitvi v domovino postal testni pilot za novo vesoljsko agencijo Nasa.

Malo je manjkalo, pa sploh ne bi poletel na Luno. Priprave 6. maja 1968 so bile zanj skoraj usodne. Še pravočasno je skočil iz testnega plovila

Leta 1962 je poveljeval lunarnemu modulu Apollu 11. Na Luni, v Morju tišine, so z Edwinom "Buzzom" Aldrinom in Michaelom Collinsom pristali 21. julija 1969 oziroma 20. julija 1969 natanko ob 21.17 po lokalnem času. Tako so uresničili napoved nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja iz leta 1961, da bodo Američani do konca desetletja na Luno poslali človeka.

Prve Armstrongove besede kontroli na Zemlji so bile: Houston, tu baza tišine. Orel je pristal. Vesoljca pa sta si čestitala s kratkim stiskom rok. Ko sta bila pripravljena za izkrcanje, sta iz Orla izpustila zrak in odprla vrata. Prvi je sestopil Armstrong in izrekel znameniti stavek: To je majhen korak za človeka, a velikanski skok za človeštvo.

Po poletu na Luno

Apollo 11, misija na Luno, je bila njegov zadnji polet v vesolje. Kmalu po poletu se je zaposlil v vesoljski agenciji Nasa kot njen administrator za aeronavtiko v pisarni za napredne raziskave in tehnologijo. Že leto pozneje jo je zapustil in postal profesor inženirstva na Univerzi v Cincinnati (University of Cincinnati) v zvezni državi Ohio.

Armstrong je zadnja leta svojega življenja preživel v družbi najbližjih in se je v javnosti le redko pojavil. Sicer pa je znano, da se je  v zasebnost umaknil, že kmalu po pristanku z Lune. Na njegovo željo so ga le redko gostili na medijskih kanalih. Eden izmed daljših govorov, ki je javnosti znan, je predavanje na Inštitutu Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Po koncu astronavtske kariere so ga začeli oblegati ljudje s obeh koncev političnega spektra, a je vse zavrnil. Zavzema se predvsem za državljanske pravice, temu, da ZDA igrajo vlogo svetovnega policaja, pa nasprotuje. Od prve žene, s katero sta bila poročena 38 let, se je 1994 ločil in se še istega leta poročil s Carol Held Knight, s katero sta do sedaj živela v Indian Hillu, Ohio.

Na Luni se po njem poimenovali manjši krater. Nahaja se 50 kilometrov stran od mesta, kjer je pristal Apollo 11.