Tiskane izdaje
Tokrat razbijamo mit o tem, da vreme vpliva na volilno udeležbo. V času gorečih razprav o (ne)ustavnosti volitev sredi julija, pa tudi ob skorajda vsakih volitvah, ki so na volišča prignale malo ali zelo malo volivcev, smo se namreč naposlušali trditev, da je nizka volilna udeležba povezana tudi z vremenom. Preverili smo, ali to drži, in ugotovili, da ne.
Ozadje statistike
Za potrebe prikaza in analize vpliva vremena na volilno udeležbo smo najprej v spletnem arhivu vremenskih podatkov agencije za okolje zbrali podatke trinajstih glavnih meteoroloških postaj za vsak volilni dan od prvih parlamentarnih in predsedniških volitev leta 1992. Upoštevali smo podatke, kot so najnižja, najvišja in povprečna temperatura, količina padavin, trajanje sončnega obsevanja in povprečna oblačnost. Iz teh smo nato po posvetu s strokovnjakom Arsa izločili podatke meteorološke postaje na Kredarici, saj so ti razmeroma očitno vplivali na izračune slovenskih povprečij. Nato smo izračunali povprečne temperaturne in druge vrednosti, ki so na dan parlamentarnih, predsedniških, lokalnih in evropskih volitev (vseh je bilo doslej 24) vladale v Sloveniji. Te smo naposled »uparili« s podatki o volilni udeležbi.
Kot protiutež političnemu mitu o vplivu vremena na udeležbo smo zbrali še podatke Centra za raziskovanje javnega mnenja (CJM), ki je v proučevanem času redno izvajal javnomnenjske meritve. Med drugim CJM meri tudi zaupanje v različne institucije, zato smo iz teh podatkov odbrali tiste o zaupanju v politične stranke, vlado in državni zbor.
Prve najbolj ekstremne
V 22 letih od prvih volitev v samostojni Sloveniji na volilni dan nikoli ni bilo kakšnih skrajnih vremenskih pojavov. Največ snega (3 centimetre) je padlo prav 6. decembra 1992, na dan prvih volitev, ko je prav tako padlo največ dežja (48 milimetrov) in je bilo tudi oblačno. Toda udeležba je bila 85,6-odstotna, kar je obenem najvišja volilna udeležba v zgodovini samostojne države. Tistega leta je državni zbor užival najvišje, nekaj več kot 33-odstotno zaupanje ljudi. Tej ravni zaupanja se osrednja institucija demokracije ni nikoli več niti približala. Politične stranke so v tistem času uživale dobrih 11 odstotkov zaupanja, vlada pa več kot 32-odstotno.
Najlepše volilno vreme je bilo na zadnjih, evropskih volitvah, 25. maja, ko je bila povprečna temperatura 19 stopinj Celzija. Bilo je delno jasno, oblačnost je bila približno 40-odstotna, ponekod so bile kratkotrajne nevihte. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 25-odstotna, vendar pa so bile te volitve specifične, saj so bile evropske. Te so bile tudi prej bolj tople, saj smo evropske poslance 2004. in 2009. volili junija.
Kot kaže, vreme na udeležbo na evropskih volitvah ne vpliva, saj so razlike majhne. Leta 2004 je bila udeležba 28-odstotna, vreme pa – ob povprečni temperaturi 13 stopinj Celzija – oblačno in deževno; padlo je 32 milimetrov dežja. Pet let pozneje je bilo topleje, v povprečju skoraj 16 stopinj, bilo je delno oblačno in malo je deževalo (dobrih 7 milimetrov), a udeležba je bila le za 0,02 odstotne točke višja kot leta 2004. Pri tem je bilo zaupanje v politične stranke v času vseh evropskih volitev zelo nizko: leta 2004 desetodstotno, 2009. sedemodstotno in novembra 2013 (zadnji dostopni podatek) celo enoodstotno.
Toplo, hladno, brezidejno
Zanimiva je denimo še primerjava predsedniških volitev leta 1997 in drugega kroga predsedniških volitev leta 2012. Prve so se odvile ob povprečni temperaturi 1,5 stopinje, druge pa ob 1,3 stopinje Celzija, obakrat je bilo zelo oblačno, malce je rosilo in kakšna snežinka je padla. Leta 1997 je bila udeležba nekaj več kot 68-odstotna, 2012. pa le dobrih 42 odstotkov. Tedaj je prvi krog potekal 11. novembra ob povprečno nekaj manj kot 12 stopinjah, delni oblačnosti in rahlemu dežju, a je bila udeležba le za 6 odstotnih točk višja kot v drugem krogu.
Kar zadeva parlamentarne volitve (brez tistih 1992.), so bile najbolj hladne druge volitve v samostojni Sloveniji, leta 1996, ko je bilo oblačno in temperatura povprečno le 7 stopinj. Udeležba je bila skoraj 74-odstotna, medtem ko je štiri leta pozneje, ko je bilo delno oblačno in povprečno 15 stopinj Celzija, padla za 3,5 odstotne točke. Na vseh naslednjih državnozborskih volitvah je bila udeležba znatno nižja, vreme pa bolj ali manj znosno. Leta 2004 je šlo na volišča v delno oblačnem vremenu in ob dobrih 14 stopinjah le še 60 odstotkov volivcev, štiri leta pozneje je bila udeležba 63-odstotna, bilo je oblačno in hladno (10 stopinj). Na predčasnih volitvah pred tremi leti je udeležba spet poskočila (na 65 odstotkov), vreme pa je bilo oblačno, delno deževno in hladno (malo več kot 9 stopinj).
***
Skratka, kakorkoli že obračamo vremenske podatke in volilno statistiko, ugotavljamo, da je treba tezo o vplivu vremena na volilno udeležbo zavrniti. Gre prej za nekakšen priročni mit, s katerim si politika avtosugestivno pomaga pri spoprijemanju z izgubo ali razočaranjem na volitvah. Ugotovili smo namreč tudi to, da je zaupanje v politične stranke, državni zbor in vlado od leta 1991 padalo, vse do danes, ko je na najnižji ravni v zgodovini samostojne Slovenije. Ne glede na vreme.
