Beseda ni konj

Z bojkotom inavguracije je večina regionalnih voditeljev nazorno pokazala novoizvoljenemu srbskemu predsedniku, da bo obsojen na obrobno vlogo na Balkanu, če ne bo obrnil plošče. Svoj lonček je pristavil tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki je dal Tomislavu Nikoliću jasno vedeti, da EU pričakuje, da bo nadaljeval po poti, ki jo je začrtal že njegov predhodnik Boris Tadić. S tega zornega kota je mogoče sklepati, da glavni akterji čakajo na Tadića, da bo oblikoval novo srbsko vlado in omejil Nikolića na njegove ustavne pristojnosti.

Čeprav je Nikolić izjavil, da bo varoval ozemeljsko celovitost Srbije in poskušal poenotiti vse politične sile v državi glede politike do Kosova, ima na voljo zelo majhen manevrski prostor. Füle ga je brez dlake na jeziku opozoril, da je cena za začetek pristopnih pogajanj popuščanje Beograda pri reševanju kosovskega vprašanja. Bruselj ne pričakuje od Beograda le nadaljevanja dialoga s Prištino, temveč tudi ukinitev vzporednih struktur oblasti na Kosovu. Nikolić si je temu primerno za prvo pot v tujino izbral Bruselj, po njegovi vrnitvi iz evropske prestolnice pa bo znano, ali bo izpolnil obljubo in nalil Srbom čistega vina.

Sodeč po Nikolićevem govoru ob inavguracaiji, je novi srbski predsednik razumel, da so mu tako regionalni kot svetovni voditelji dali na voljo prehodni rok, da se otrese hipoteke lastne preteklosti. Na slovesnosti si ni privoščil spornih izjav, kakršna je bilo zanikanje genocida v Srebrenici, ki so po njegovi izvolitvi razburile mednarodno skupnost. Dejal je, da bo v regiji vodil politiko miru, stabilnosti in sodelovanja, Srbija pa bo razlike in težave reševala po mirni in demokratični poti. Nemara je Nikolić dojel, da bi lahko s svojim pogledom na dobre sosedske odnose obsodil Srbijo na obdobje politične paralize. Glede na to, da je edina stalnica na njegovi dosedanji politični poti spreminjanje stališč in da beseda ni konj, pa verjetno nihče ne bo preveč presenečen, če bo srbski predsednik kar čez noč poskrbel za še en političen preobrat.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović in predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović sta imela zaradi Nikolićevih izjav o Vukovarju in genocidu v Srebrenici konkreten vzrok za bojkot inavguracije. Postavlja se vprašanje, ali je modro ravnal slovenski predsednik Danilo Türk, ko je v zadnjem trenutku spomnil na Nikolićeve izjave, ki so po njegovem škodovale razpoloženju v regiji, v katero je umeščena Srbija. Prvak socialistov Ivica Dačić, za katerega je odsotnost voditeljev držav v regiji na inavguraciji organiziran bojkot, ki ni žaljiv za Nikolića, temveč za celotno Srbijo, pogosto javno izreče, kar na tihem misli srbski politični vrh. V tem pogledu je Türk najbrž ravnal napačno, čeprav je hkrati res, da Srbi praviloma upoštevajo tiste, katere potrebujejo. Bruselj pričakuje 
od Beograda ukinitev vzporednih struktur oblasti na Kosovu.