Američani nočejo več samooklicanega predsednika

Leto in dobra dva mesece je minilo od takrat, ko se je Juan Guaidó januarja 2019 oklical za predsednika Venezuele. Ena od z nafto in drugimi naravnimi bogastvi najbolj obdarjenih držav se je zaradi neučinkovitega vladanja Nicolása Madura in mednarodnih sankcij pogreznila v kaotično gospodarsko krizo, proti Maduru pa so potekali tudi množični protesti, ker naj bi ukradel predsedniške volitve leta 2018.

Guaidójevo samorazglasitev za predsednika so najbrž sprožili, vsekakor pa takoj podprli v Združenih državah Amerike – in vrsti bolj ali manj voljnih zaveznic, tudi Sloveniji –, zagrizeni nasprotnici režima populističnega levičarja Madura in njegovega predhodnika Huga Cháveza. Zato velja zdaj 36-letni Guaidó za marioneto ZDA oziroma bolj natančno njihovega predsednika Donalda Trumpa.

Ker se ameriška taktika odstrelitve levičarskega populizma s čela pomembne južnoameriške države ni obnesla, so se v Washingtonu odločili za spremembo. Njihov zunanji minister Mike Pompeo je zdaj namreč pozval Guaidója, naj se odpove položaju. K temu je pozval tudi Madura. Oba bi potem s svojima strankama oblikovala prehodno vlado, ki bi v šestih mesecih do leta dni pripravila nove volitve. Če bi se načrt uresničil, bi umaknili sankcije za Venezuelo.

Guaidó je Madura že pozval, naj sprejme predlog ZDA. Možnosti za uspeh pa so kaj pičle. Maduro je že večkrat zavrnil pozive k odstopu, saj vztraja, da je povsem legalni predsednik.

V venezuelsko politiko je Guaidó vstopil že v svojih študentskih letih. Leta 2009 je bil med ustanovitelji socialdemokratske stranke Ljudska volja, ki je v nasprotju z vladajočo socialistično bolj zmerno usmerjena. Preden se je razglasil za predsednika, je bil predsednik parlamenta, v katerem ima večino venezuelska opozicija.