Imperij zakoncev Carter

On bad boy iz Brooklyna, ona očkova punčka iz Houstona v Teksasu. On predrzen raper s kriminalno preteklostjo, ona članica r'n'b dekliške skupine Destiny’s Child. Oba s precej uspešnimi karierami, na poti do vrha. Ko sta njuni zvezdi trčili, je nastala nova galaksija. Carterjeva.

Spoznala sta se konec devetdesetih, ko je bilo Beyoncé Giselle Knowles rosnih 18 let in je še prepevala Say My Name. Ko je njeno ime izrekel dvanajst let starejši Shawn Corey Carter, je zvenelo kot urok. Skupaj sva, kdo naju lahko zdaj ustavi, sta zapela v pesmi Bonnie and Clyde, ki je napovedovala začetek nevarnega razmerja. Ob verzu Vse, kar potrebujem v tem življenju, je moje dekle, se je javnost začela spraševati, ali nista nemara slavna glasbenika par tudi zasebno. Čeprav sta že prej prepevala Crazy in Love, jima je do leta 2004 uspelo svojo zasebnost skrivati, le skozi besedila sta dajala slutiti, da vse le ni tako nedolžno.



Ne mislim, da bi moralo biti tako, a ona ima bolj kot mene rada svoje delo. In iskreno, pri triindvajsetih bi tudi jaz imel raje svoje delo kot njo … Zato ne bi bilo pošteno, da bi jo zaprosil zdaj, tako je enega izgubila, je rapal Jay Z v pesmi Lost One. To je bil čas, ko je dekliški trio razpadel in se je Beyonce podajala na samostojno pot. Čakalo jo je veliko dela in Jay Z ji je stal ob strani. Osamosvojitev ji je dobro dela, njena glasba je postajala vse bolj drzna, produkcijsko dovršena, iz albuma v album pa se je odmikala od popa in r'n'b ter uvajala vse več elementov hiphopa, trapa in afrobeata.



Po desetletju poznanstva sta si poročna prstana vtetovirala leta 2008 na zasebni ceremoniji v New Yorku. Združitev imperijev je ustvarila trenutno najmočnejši glasbeni par. Njuno skupno premoženje so pri Forbesu ocenili na 1,16 milijarde dolarjev. Beyoncé je sama k temu doprinesla (le) 350 milijonov dolarjev, zato pa moža vodi za enega grammyja (skupaj jih imata 43). Oba sta iznajdljiva podjetnika, vsak s svojo produkcijsko hišo in z več glasbenimi založbami (Parkwood Entertainment, S. Carter Records, Roc-A-Fella Records, Roc-Nation, Beehive), sta tudi solastnika globalne družbe za pretakanje glasbenih vsebin Tidal, lastnika znamke oblačil Rocawear, investirata pa tudi v nepremičnine, športne klube, znamke alkoholnih pijač in kozmetike. Jay Z je lastnik športnega bara 40/40 pri Times Squaru na Manhattnu, Kraljica matica (Queen Bey, kot so jo poimenovali mediji) pa se je preizkusila tudi kot igralka v filmih Austin Powers, Dreamgirls in Pink Panther.

Poleg premoženja je združitev imperijev podvojila tudi bazo oboževalcev, ki so na svoj račun prišli leta 2014, ko sta se odpravila na prvo skupno ameriško turnejo Na begu (On The Run).



Obogatela sta s trdim delom in v besedilih pesmi tega nikoli ne pozabita omeniti. Pravzaprav ravno besedila razkrivajo številne podrobnosti njune zasebnosti, ki jih sicer zamolčita v intervjujih. Namesto da bi vsako svojo misel delila na twitterju, kot to počne večina zvezdnikov, Beyoncé in Jay Z raje svoja občutja, iskrene izpovedi ljubezni ali pa jezo izpovesta v pesmih, kot veleva raperska tradicija, kjer so besedna obračunavanja med različnimi stranmi eden od elementov žanra in hiphoperske kulture.
Njune izpovedi, spretno zavite v slengovsko večpomenskost, ki je paradna disciplina Jaya Z, pospremljene s sugestivno simboliko v videospotih, so včasih enigmatične, drugič zelo konkretne.



Tako sta v pesmi Drunk in Love odstrla tančico s svoje intime, da je širni svet zardeval ob precej odkritih namigih na to, kaj vse se dogaja v njuni spalnici. Albumi so konceptualno dovršena umetniška dela, videi pa avtobiografski koreografirani spektakli v najkvalitetnejši produkciji, ob katerih se zaradi njihove intimnosti gledalec počuti skoraj kot voajer. Iskrena kreativna erupcija, svojevrstni ekshibicionizem ali preračunljiva marketinška poteza? Težko je reči. Umetniki pač v prvi vrsti črpajo navdih iz svojega življenja. Če znajo svoja občutja preliti v univerzalni jezik, ki ga razumejo množice, s tem ni nič narobe. »Umetnost je zame nekakšna terapija,« je Jay Z priznal novinarju New York Timesa.

To je postalo očitno, ko so se v paradižu začele težave. Po tem, ko je Jaya Z Beyoncéjina sestra Solange prebutala v dvigalu, so se razširile govorice, da si je raper privoščil skok čez plot, ravno v času, ko sta po hčerki Blue Ivy pričakovala še dvojčka Rumija in Sira Carterja. Vse druge podrobnosti smo izvedeli, ko je Beyoncé leta 2016 izdala album Lemonade, poetično kronologijo psihičnih stanj prevarane ženske.



Vsaka skladba vsebuje intimni lirični prolog, ki izpoveduje zdaj apatijo, nato zanikanje, nato spravo, prerojenost, reformacijo … Kaj boš rekel na mojem pogrebu, zdaj, ko si me ubil? Tu leži truplo ljubezni mojega življenja, ki si ji zlomil srce, ne da bi mi kdo prislonil pištolo na sence, deklamira jezna Bey v eksplicitnem komadu Sorry.



Zmerljivka Becky z lepimi lasmi (Becky with the good hair), ki je letela na Rachel Roy, s katero jo je Jay Z prevaral, pa se je kot geslo zapisala v urbani slovar in definira nečrnske ljubice afroameriških moških. Spet v drugi pesmi Love Drought Beyoncé v spravljivem tonu ponavlja, da je on ljubezen njenega življenja, da sta bila ustvarjena drug za drugega, in ga sprašuje, zakaj je vse to zavrgel.

Jay Z ji je odgovoril z apologetičnim albumom 4:44 (njegov trinajsti), na katerem se je posipal s pepelom. Opravičujem se. Predolgo sem potreboval za to pesem, ne zaslužim si te, rapa ob spremljavi ganljivih vokalov v ozadju v naslovni skladbi.



Čeprav sta svoj novi skupni album Everything Is Love (Vse je ljubezen) 16. junija letos na koncertu v Londonu predstavila kot presenečenje, je precej logično sosledje korespondenčnih albumov in zaokroža njuno konceptualno trilogijo. Na njem spet skupaj še močnejša pojeta večno slavo romantični ljubezni in opevata zmago nad težavami, ki so krhali njun odnos, povzdigujeta prestižni življenjski slog in se dotakneta še tematike črnskega ponosa.



Sprava je v njuno glasbo očitno vnesla tudi poenotenje umetniške vizije. Beyoncé je skoraj povsem zapustila melodičnost r'n'b in vstopila v bolj surove, ritmične vode, kar ni ušlo kritikom, ki so albumu pripisali povprečnost. Ljubezen je močnejša od bolečine, ki si mi jo prizadel, in verjamem, da se lahko spremeniš … Imava napake, ampak sva še vedno popolna drug za drugega, odmeva z novega albuma, ki tako razkriva, da so razvratni prestiž, opolzke besede in videi na meji decentnosti samo marketinška mašila, ki zakrivajo povsem tradicionalne krščanske vrednote, ki jih Carterjeva v resnici propagirata. Ljubezen, zvestoba, odpuščanje.