Kitajski Greti ni lahko

V Evropi mladi okoljski aktivisti dobivajo nagrade, na Kitajskem pa si samo otežijo življenje.

Objavljeno
17. avgust 2020 15.00
Posodobljeno
17. avgust 2020 15.00
Na Kitajskem zahteve za boj proti podnebnim spremembam niso modna dejavnost, kar je na svoji koži izkusila 17-letna Howey Ou. FOTO: Nicolas Asfouri/AFP
G. U.
G. U.
Okoljski aktivizem mladih, najstnikov, je bil pod vplivom švedske zelene superzvezde Grete Thunberg eno pandemijo nazaj kar nekakšna globalna moda. Vendar je položaj v relativno svobodnih državah popolnoma drugačen kot v diktaturah, kakršna je Kitajska. Zato ima »kitajska Greta«, 17-letna Howey Ou, pri svoji zahtevah za boj proti podnebnim spremembam neprimerno več držav kot njeni vrstniki v, na primer, Evropi ali Severni Ameriki.

Kitajska najstnica odkrito priznava, da je maja lansko leto, ko je teden dni pred sedežem lokalne oblasti v Guilinu, milijonskem mestu na jugu države, znanem po čudoviti kraški naravi, sama zahtevala spremembe v boju proti podnebnim spremembam, bila njena vzornica Greta Thunberg. Vendar je v nasprotju z njo, ki je postala po vsem svetu znana osebnosti in prejela vrsto nagrad, Howey Ou aktivizem prinesel samo težave. Vrgli so jo s srednje šole, sprla se je s starši, znašla se je na muhi policije in postala tarča žolčnih spletnih kritik.

image
Mlada kitajska okoljska aktivistka je s svojimi zahtevami za boj proti podnebnim spremembam praviloma osamljena. FOTO: Nicolas Asfouri/AFP


Za mladenko je bilo seveda zelo hudo, ko se je po prvem policijskem zaslišanju – oblasti na Kitajskem je zelo sumljiv kakršenkoli aktivizem, pa naj je uperjen proti njej ali ne – sprla z družino. Ker sta ji starša prepovedala izhode, dajanje intervjujev in ji preiskovala elektronske naprave, se je odselila in zdaj sama živi v hostlu. Oče je zaradi njene dejavnosti precej obupan. Predvsem ji je položil na srce, naj nikakor ne kritizira Stranke, se pravi komunistične partije; na Kitajskem ni namreč nič nenavadnega, če njeni kritiki nenadoma »izginejo«.

A Howey Ou se ne da. Pravi, da so protesti, na katerih praviloma sama – saj se vsi drugi bojijo Stranke – opozarjanje na nujnost boja proti podnebnim spremembam, njena moralna dolžnost: »Moje življensko poslanstvo je, da zaženem alarmne zvonce, preden bo prepozno.«