Fotografija je bila posneta 4. decembra, ko je 16-letna Greta prispela na obalo Portugalske, od koder je odpotovala na podnebni vrh v Madrid in tam ponovila že neštetokrat preslišano opozorilo: ljudje trpijo in umirajo zaradi podnebnih sprememb, zato je treba ukrepati zdaj. »Ne moremo še naprej živeti, kakor da ni jutrišnjega dne, kajti jutri obstaja,« je dejala novinarjem revije Time. Prav danes je na konferenci v Madridu bogate države obtožila, da najdejo vedno nove načine za izogibanje ukrepanju. Njen glas je bil odločen: »To ni vodenje, to je zavajanje.«
Med kandidati znova Trump
Klici Grete Thunberg odraslim, naj vendarle nekaj storijo, so se začeli 20. avgusta 2018, ko se je postavila pred švedski parlament s tablo Šolska stavka za podnebje, iz česar se je v zelo kratkem času razvilo gibanje s štirimi milijoni sledilcev po vsem svetu. Postala je govornica na mnogih mednarodnih konferencah, srečala se je s številnimi voditelji; ko je bila v ZDA, kjer se je udeležila podnebnega vrha Združenih narodov, se je z obtožujočim in pomenljivim pogledom zazrla v ameriškega predsednika Donalda Trumpa, enega najglasnejših zanikovalcev podnebnih sprememb. Srečala se nista, je pa ta posnetek obkrožil svet.
Prav Donald Trump je bil eden od njenih konkurentov za osebnost leta 2019 ameriške revije, ki izbor pripravlja že od leta 1927. Naziv namreč ni nujno priznanje ali nagrada za delo, ampak je v ospredju predvsem osebnost, ki je v tekočem letu opazno vplivala na poročanje, tako pozitivno kot negativno.
Poleg Thunbergove in Trumpa so bili v igri še Nancy Pelosi, demokratska predsednica predstavniškega doma in ključna osebnost v pripravi ustavne obtožbe proti republikanskemu predsedniku, žvižgač oziroma anonimni vir iz Cie, ki je razkril njegove skrite dogovore z ukrajinskim predsednikom, Trumpov zaveznik in odvetnik Rudy Guiliani, kitajski predsednik Xi Jinping, protestniki iz Hongkonga, ameriška nogometašica Megan Rapinoe, novozelanska premierka Jacinda Ardern in šef Facebooka Mark Zuckerberg.
Številni kontroverzni prejemniki
Na lanskem izboru so naziv dodelili varuhom resnice oziroma novinarjem, ki so zaradi svojega dela končali v zaporu ali celo umrli. Med njimi je bil savdski novinar Džamal Hašodži, ki je stopil na žulj režimu Mohamada bin Salmana, kar je plačal z življenjem – in postal prva osebnost leta revije Time, ki je naziv dobila po smrti. Drugi prejemniki so bili filipinska urednica Maria Ressa, ki je bila kaznovana zaradi poročanja o brutalni politiki predsednika Rodriga Duterteja, Reutersova poročevalca Va Loun in Čo So U, ki so ju aretirali, ko sta dokumentirala umor desetih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga v Burmi. Četrti nosilec naziva je bila časopisna hiša Capital Gazette, kjer je strelec ubil štiri novinarje.
V več kot 90-letni zgodovini so se med Timovimi osebnostmi leta pojavili številni kontroverzni politiki, med njimi Adolf Hitler in Stalin, tako rekoč vsi ameriški predsedniki, vključno z Donaldom Trumpom, ki je bil osebnost leta 2016. Predlani je naziv pripadel osebam, ki so spregovorile o spolnem nadlegovanju v različnih sferah javnega življenja ter tako začele gibanje #jaztudi.