Italijanski otroci se bodo na današnji dan svetih treh kraljev razveselili daril. Prinaša jih Befana, znana kot dobra čarovnica, sicer pa naj bi bila najboljša gospodinja v vasi, ki je pomagala trem kraljem na poti do Jezusa v Betlehem. Povabili so jo, da bi šla z njimi, pa je odvrnila, da ima preveč dela doma. Gašper, Miha in Boltežar so odšli, Befana pa si je med pometanjem premislila. Kar z metlo je odšla za njimi in vzela nekaj sladkarij za Jezuščka. Bila je prepozna in ni našla ne kraljev ne Jezusa. Išče ga še danes in v noči na praznik svetih treh kraljev oziroma Gospodovega razglašenja ali epifanije (od tod izhaja ime Befana) pridnim otrokom pusti darila.
Otroci bi se verjetno z veseljem preselili v Italijo, če bi tole prebrali. Starši pa imajo gotovo daril že vrh glave. Čeprav Slovenci nismo med najbolj zapravljivimi, je december za trgovce zlat mesec. Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija v zadnjem trimesečju leta 2018 (za lani še ni podatka) uvozila za 55 milijonov evrov igrač, za 24,5 milijona evrov čokolade in čokoladnih bombonov pa za deset milijonov evrov parfumov, za štiri milijone evrov nogavic ter za pol milijona evrov čestitk in voščilnic. Po nekaterih podatkih naj bi Slovenci v povprečju porabili za darila okoli 300 evrov. Britanci precej več, 670, najbolj potratni pa so Američani, ki naj bi v povprečju zanje zapravili približno 850 evrov.
Ko sem bila otrok, smo jih decembra dobili enkrat. Kljub temu da imam precej dober spomin, se spomnim le res redkih. Sploh ne najdražjih. To je bil čas, ko je v stanovanju dišalo po praznični peki in vsi smo bili skupaj. Iskanje najboljšega, najdražjega darila je kot Befanin izgovor, da mora še hišo počistiti. Najboljše darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu ali celo moramo, je čas. In čeprav ne stane veliko, je ta dar daleč največ vreden.