Kolesár

Vem, da nekje hranim kolesarsko izkaznico, za katero sem v osnovni šoli opravil izpit na Seliški cesti ter Črtomirovi ulici na Bledu. Te izkaznice mi gotovo nikoli nikomur ne bo treba pokazati. Morda jo bom kvečjemu pokazal komu, o katerem bom sumil, da ima podobne arhivarske vzgibe do takih drobnarij kot jaz. Ali pa vsaj sinu. In ravno danes, ko to pišem, po spletu iščem kolesarsko čelado zanj, ker sva njegovo dosedanjo čelado izgubila.



Sinonimni slovar slovenskega jezika nam predlaga še biciklista in pedalarja. Pedalarja v sodobnih besedilih srečamo redko. Veliko bolj možno je, da v nas izza kakšnega vogala trči biciklist. Ko sem si ogledoval to besedo v različnih kontekstih, mi je v oči padel naslednji navedek iz leta 1999 v časopisu Večer: »Boris Kidrič je nekoč zapisal, da so biciklisti sovražniki ljudstva, ker se navzgor klanjajo in navzdol pritiskajo.«



Ker sem frazeolog in paremiolog, me zanima tako tradicionalna kot sodobna besedna folklora in me tudi taki bolj priložnostni citati precej pritegnejo. Je bil avtor zares Kidrič ali pa mu je pisec v usta potisnil lasten aforizem? Gre morda za kalkiran izrek iz kakšnega drugega jezika, prostora in časa? Vesel bom, če me glede tega izreka kdo kdaj pocuka za rokav in mi o zadevi pove kaj več.

—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.