Aljažev stolp že vse od postavitve leta 1895 stoji na vrhu Triglava. Po 123 letih bodo ta simbol slovenstva zaradi sanacije prvič prepeljali v dolino. Vrh Triglava bo predvidoma sameval tri tedne, in sicer jeseni po koncu letošnje planinske sezone ali pa pred začetkom nove sezone prihodnjo pomlad.
Celovito sanacijo Aljaževega stolpa v dolini strokovnjaki načrtujejo že nekaj časa, zdaj pa so projekti pripravljeni in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od lanskega leta upravlja ta kulturni spomenik državnega pomena, čakajo le še na odločbo ministrstva za kulturo, da steče realizacija projekta.
Kot je povedal Martin Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je vodil pripravo konservatorskega načrta, načrtujejo prevoz stolpa s helikopterjem v dolino sredi septembra. Če bi na odločbo ministrstva zaradi trenutnega političnega vakuuma čakali dlje ali če vreme ne bi bilo primerno, pa so za rezervni termin izbrali prihodnjo pomlad.
Sanacija bo predvidoma trajala tri tedne. »Tendenca je, da bi bil stolp zaradi pomena, ki ga ima, v dolini čim manj časa,« je poudaril Kavčič. Celoten projekt, ki vključuje tudi prevoz s helikopterjem, naj bi stal do 50.000 evrov, za obnovo stolpa pa bodo poskrbeli strokovnjaki restavratorskega centra in Narodnega muzeja Slovenije.
»Obnova je potrebna, ker je stolp v slabem stanju in doslej še nikoli ni bil temeljito restavriran,« je povedal Kavčič in pojasnil, da v preteklosti stolp ni imel jasnega upravljavca, zato so ga po najboljših močeh sanirali tisti, ki so se čutili za to poklicane. Poškodb niso sproti odpravljali, tako na primer ob udaru strele niso ponovno napeli jeklenic, strelovoda pa ni že 50 let.
Zdaj se na stolpu kažejo tudi konstrukcijske poškodbe, saj je zgornji del že precej ukrivljen. Šele ko se bodo lotili dela, pa bodo videli, v kakšnem stanju je pločevina, ki sestavlja plašč. V preteklosti je bila namreč že tolikokrat pobarvana, da ni jasno, kakšna je pod vsemi nakopičenimi nanosi barv. V dolini bodo barvo odstranili, preverili, kakšen je osnovni material, ga sanirali in ga znova pobarvali, kot je zdaj. Ob tem bodo poskušali ohraniti čim več prvotnega materiala.
»Stolp bomo ponovno spravili v dobro kondicijo,« je zagotovil Kavčič, ki računa, da bo na vrhu Triglava nato lahko vetru, snegu, dežju in drugim vplivom kljuboval vsaj še toliko časa kot do zdaj oziroma najmanj sto let. O nujnosti celovite sanacije so sicer govorili že nekaj let, predvsem po začetku promocije ohranitve Aljaževega stolpa ob njegovi 120-letnici, ki se je je lotil Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije.
Za potrebe filma in razstave Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo je bila izdelana tudi kopija Aljaževega stolpa, ki je restavratorjem med drugim služila v študijske namene. Ta kopija je zdaj v skladišču Narodnega muzeja Slovenije, v času restavriranja pravega stolpa pa je ne bodo postavili na vrh Triglava, saj ne želijo vzpostaviti nekega shizofrenega stanja. Aljažev stolp je vendarle samo eden.
O sanaciji stolpa bodo spregovorili tudi na bližajočih se 26. Aljaževih dnevih, ki jih Turistično društvo Dovje-Mojstrana tradicionalno pripravlja konec avgusta v počastitev župnika Jakoba Aljaža, ki je s postavitvijo stolpa na najvišji vrh opozoril na slovenski prostor. Aljaževi dnevi bodo potekali prihodnji konec tedna ob obletnici postavitve stolpa.