Po uspehu lanske priložnostne, 14-dnevne (pop-up) postavitve sta se veleblagovnica na Oxford Streetu in portal Vestiaire Collective, ki letos obhaja deseto obletnico delovanja, odločila za trajnejše sodelovanje. Pred dnevi so v tretjem nadstropju na 40 kvadratnih metrov velikem prostoru v prodajo postavili 200 izbranih kosov, med njimi je (bilo) tudi deset modnih raritet iz zadnjega pol stoletja, ki so jih iskali prav za to priložnost: rdeča žametna Guccijeva obleka nekdanjega kreativnega direktorja Toma Forda iz 90. let, kreacija iz kovinskih krogcev španske modne hiše Paco Rabanne iz 60. let ter vintidž primerki Versaceja in Maison Margiele.
Medtem ko je Guccijeva obleka stala 4900 evrov, so bile cene nekaterih kosov primerljive celo s tistimi v prodajalnah hitre mode, kavbojke znamke Acne so ponujali za 51 evrov (nove so vsaj petkrat dražje). Po vmesnih cenah je (bilo) mogoče kupiti še marsikaj drugega, denimo čevlje znamke Nicholas Kirkwood z značilnimi biseri v podplatih za 228 evrov ali torbico Moschino za 400.
V primerjavi z novimi so edinstveni
Prostor Vestiaire Collective v veleblagovnici Selfridges se na prvi pogled ne razlikuje od drugih oddelkov z dizajnerskimi oblačili, le da je pri njih vsak kos tako rekoč unikaten in na voljo le v eni številki. Edinstvena je tudi storitev, ki jo razkriva napis Drop your item here (Odložite svoj kos tukaj), s katero potrošnike neposredno spodbujajo, naj prinesejo prodat kakšen svoj kos, posredno pa najbrž tudi, da potem kupijo še kaj drugega. Najbolj vznemirljiva plat sodelovanja s prestižno veleblagovnico je po besedah soustanoviteljice in predsednice portala Fanny Moizant odpraviti stigmo, ki se še vedno drži kosov iz druge roke; te marsikdo povezuje s staromodnostjo in zaprašenostjo, kar ljudi odvrača od nakupa.
»Nakupovalno izkušnjo s temi kosi bi radi napravili navdihujočo in kulsko. Vsi se zavedamo, da je modna industrija velika onesnaževalka okolja. Če kosu podaljšamo življenje za dodatnih devet mesecev, lahko celo za 30 odstotkov zmanjšamo svoj odtis, prav tako količino tekstilnih odpadkov, ki končajo na smetišču. Prihodnost posla vidimo v skupni usmeritvi industrije in potrošnikov. Treba je kupovati bolj kakovostne kose, ki jih je pozneje mogoče prodati, tako pa med drugim zagotovimo čim manj smetenja,« je Moizantova dejala za Evening Standard. Svojo vlogo pri teh spremembah, ki jih pričakujejo kupci, vidijo tudi predstavniki veleblagovnice Selfridges.
Kot je Fanny Moizant poudarila za Guardian, je na področju mode že v prihodnjih nekaj letih pričakovati podobno, kot se potrošniki sprašujejo pri menjavi avtomobila – ali kupiti novega ali rabljenega; rabljena oblačila luksuznih znamk tako postanejo dostopna srednjemu razredu. Izjema so kosi iz omejenih kolekcij, tudi če gre za superge Nike. Če so te ob prihodu na police stale 137 evrov, jih zdaj prodajajo za nekaj več kot tisoč.
Obetaven trg z visoko rastjo
Koncept selitve spletnih prodajaln na fizična prodajna mesta je prišel iz ZDA. Med prvimi je bil portal The RealReal, ki je v New Yorku in Los Angelesu odprl tri trgovine, American Rebag pa sedem. Pred nedavnim je veriga veleblagovnic Macy's napovedala sodelovanje s portalom ThredUP, v prodajo rabljenih oblačil iz svojih starih kolekcij, prav tako v sodelovanju s portalom, ki jih prodaja – Depop, se je podala tudi modna hiša Ralph Lauren. Pred približno tremi tedni so v trgovini na New Bond Streetu v središču Londona predstavili priložnostno kolekcijo Re/Sourced iz več kot 150 rabljenih kosov, prodaja tistega, kar je ostalo, se končuje jutri. Prav ti portali oziroma digitalne platforme so v zadnjih letih korenito spremenili trg rabljene luksuzne mode. Pred tem so jo ponujali zgolj posamezni butiki.
A vsaj za Vestiaire Collective, ki je pred nedavnim z izbranimi kosi priložnostno gostoval v prestižni pariški veleblagovnici Le Bon Marché, je selitev v Selfridges bolj marketinška poteza, ki bo utrdila ime in sloves, ne pa prinašala zaslužka. V desetih letih delovanja je njihova spletna skupnost narasla na več kot devet milijonov članov, podjetje zaposluje več kot 300 ljudi v podružnicah v Parizu, Londonu, New Yorku, Berlinu, Milanu in Hongkongu.
Njihova milijonska skupnost »prodajalcev« vsak teden na portal prispeva več kot 25.000 kosov, kupci pa lahko na strani brskajo med okoli 3500 kosi na dan. Ko so med svojimi kupci naredili raziskavo, so ugotovili, da jih je 54 odstotkov kupovalo in prodajalo na portalu zaradi bolj trajnostne drže, 66 odstotkov jih je pritegnilo vznemirjenje, da bi prodali stvari, ki jih niso več nosili (to je bil tudi razlog, da so ustanovitelji sploh ustvarili portal). Sicer pa so med kosi, ki pritegnejo največ pozornosti, tri torbice, Diorjeva Saddle, Fendijeva Baguette in Guccijeva Marmont.
Koncept, ki bo povozil hitro modo
Po oceni ameriškega svetovalnega podjetja BCG naj bi trg rabljenih oblačil luksuznih znamk, danes vreden 22,2 milijarde evrov, doživljal 12-odstotno rast in že v prihodnjih dveh letih dosegel skoraj 32 milijard evrov, medtem ko celoten trg luksuznih izdelkov lahko pričakuje le triodstotno rast. A kot so poudarili, trg rabljenih oblačil ne ogroža aktualnega, saj so kupci in »prodajalci« različni.
Vse več mladih zavrača hitro modo, oblačila si raje kupijo ali zamenjajo na spletnih portalih, zavezanih ponovni uporabi. Kot ugotavlja analitska družba Global Data, bo koncept iz druge roke kmalu povozil trg hitre mode, že leta 2028 naj bi ga presegel za polovico. In to se očitno že jasno kaže, tudi na vrhu modne piramide.
Preberite še:
Jesenska modna zapoved: ne kupuj novih oblačil!
Nekdanje razkošje
Zaton nakupovalnih katedral
Visoka moda po nizkih cenah