Tudi v Kopru so doslej lučke prižigali na Miklavžev 5. december, letos pa so pohiteli. V kabinetu župana Borisa Popoviča pravijo, da so povsem spremenili koncept in namen praznične osvetlitve mesta, opozicija pa meni, da gre zasluga za spremenjeni koncept predvsem predvolilni kampanji sedanjega župana, ki bo čez dober teden že petič naskakoval županski stolček. Včeraj se je v zvezi z okrasitvijo oglasil tudi zavod za varstvo kulturne dediščine in poudaril, da namestitev okrasitve na nekaterih fasadah v središču Kopra presega izdano kulturnovarstveno soglasje. Zato so zadevo predali pristojni inšpekciji za kulturo in medije.
London in Salerno za zgled
Koprsko osvetlitev, ki izdatno nadgrajuje klasične novoletne okrasitve, so zasnovali v mariborskem Komunaprojektu, izdelali in postavili pa sta jo podjetji MK Illumination iz Maribora in Innsbrucka. V županovem kabinetu so pojasnili, da še zdaleč niso edino mesto na svetu, ki se je tako zgodaj odločilo za okrasitev. V Londonu, denimo, so Winter Wonderland prižgali že 20. oktobra (v Kopru dodajo podatek, da si britansko prestolnico pozimi ogleda več milijonov ljudi, agencije pa vodijo turiste na ogled tudi teh lučk).
Poseben zgled za Koper pa je bilo italijansko obmorsko mesto Salerno, ki je svojčas živelo od poletnega turizma, zdaj pa zaradi lučk privablja več turistov pozimi. Prav to dejstvo je menda v županu Popoviču sprožilo željo, da bi nekaj podobnega dosegli v Kopru. Zato Čudolandiji ne pravijo več praznična, ampak dekorativna osvetlitev mesta. In ni omejena na adventni čas, ampak bo trajala do konca januarja. »Z letošnjo svetlobno okrasitvijo se Koper postavlja ob bok večjim evropskim mestom, ki živijo vse leto, in ne prispeva zgolj k dobremu počutju domačinov, ampak računa tudi na večje število obiskovalcev kraja,« odgovarja Marina Jelen iz službe za odnose z javnostjo.
Svetleči labodi, medvedki, snežaki …
Sporočilo osvetlitve je preprosto: pričarati želi pravljično mesto. Zato bodo zvečer na Ukmarjevem trgu (dogodek bo popestril nastop ansambla Perpetuum Jazzile) zasijali medvedek, snežak, kočija, v Hlavatyjevem parku lisica, labod, veverica, jelen in konj. V enem krožišču je svetleče sidro, v drugem svetilnik, v tretjem nogometna žoga pa spet ribiška barka z jamborom, na Carpaccievem trgu svetleča oljka v zlati barvi, na trgu Brolo orientalske leteče preproge … Osrednji, Titov trg pa so »odeli v barve elegance, glamurja in prefinjenosti«, kakor so se izrazili. Po zamisli župana bo torej Koper iz razmeroma provincialnega mesteca s preprostim prižigom lučk danes zvečer prestopil v družbo Londona, Salerna, Pariza in drugih »pomembnih« mest.
Koprski umetnostni kritik in muzejski svetnik Andrej Medved je takšno miselnost označil za perverzno. Še zlasti ker je občina za razsvetlitev letos namenila več kot pol milijona evrov, niti evra pa ne prispeva za razstave svetovno priznanih umetnikov in najuglednejših slovenskih slikarjev, ki jih že leta predstavljajo v dveh koprskih galerijah Obalnih galerij Piran (Loža in Meduza).
Koper je lani za praznične lučke namenil 100.000 evrov, Piran 50.000, Izola 15.000. Letos je v Piranu za ta namen rezerviranih 63.500 evrov. Je pa res piranska občina vsa leta doslej in tudi v najbolj kriznih letih namenjala okrasitvi nekoliko več denarja, kot bi ga, če ne bi bila najbolj razvita turistična občina v državi.
Belo-vijoličasti Maribor
Maribor bo praznično razsvetljen že od 23. novembra, s čimer bo med mestnimi občinami zaostal le za Koprom. S tem bodo tudi prehiteli uradni koledar, saj ta datum velja za uradni začetek prireditve Veseli december. Prevladovale bodo bele ter – v skladu z zaščitno barvo nogometa, ki je v mestu pač svojevrstna institucija – vijoličaste barve.
V primerjavi z lanskim letom večjih sprememb ne bo, po zapletih zaradi dotrajanosti verige luči na Piramidi pa naj bi ta sistem še pravočasno sanirali. Z okrasitvijo se ukvarja delovna skupina, v katero je vključenih več deležnikov, med njimi mestni urbanist – na ta položaj je bil pred kratkim imenovan arhitekt Tomaž Kancler – ter Zavod za turizem Maribor-Pohorje. V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen 120.000 evrov, kar je četrtino več kot lani, povišanje pa je namenjeno predvsem omenjeni rekonstrukciji svetlobnih teles na Piramidi.
V mestu bodo, tako kot lani, postavili šest smrek, ki bodo tudi podobne višine in podobno okrašene, na Slomškovem, Židovskem in Rotovškem trgu naj bi pri postavitvi svetlobnih instalacij sodelovali nekateri domači in tuji umetniki. Da ne bi bili razsvetljeni le osrednje ulice in trgi, temveč tudi tisti manj atraktivni, bodo poskrbeli v društvu Hiša s programom Ana Lumina, za najmlajše pa bo še posebej atraktivno urejen Vilinski dvor na dvorišču Vetrinjskega dvorca, ki ga v okviru projekta Vilinsko mesto pripravljajo v Narodnem domu.
Ljubljanska tradicija
V glavnem mestu praznično razpoloženje že vlada v izložbah trgovin, na ulicah pa lahko mimoidoči opazujejo delavce Javne razsvetljave, kako nameščajo znane oblike predpraznične okrasitve, pod katero se že več let podpisuje slikar Zmago Modic. Kot so povedali pri Turizmu Ljubljana, bo osnovna okrasitev približno enako obsežna kot lani (okoli 40 kilometrov svetlobnih verig, 106 reflektorjev in dodatnih reflektorjev na grajskem hribu), ravno tako stroški, ki bodo znašali 200.000 evrov (sredstva so zagotovljena s koncesijsko pogodbo za javno gospodarsko službo urejanja javne razsvetljave). Lučke bodo kot vsako leto prižgali na petek pred prvo adventno nedeljo, »predvidoma 30. novembra«, so še sporočili iz Turizma Ljubljana.
Drsališče pred volitvami, lučke za drugi krog
Mestni občini Celje in Velenje pri praznični osvetlitvi ne bosta nič bolj potratni kot prejšnja leta, prav tako bodo praznične luči zagorele tik pred prvo adventno nedeljo, ko bo morebitni drugi krog županskih volitev – v Velenju 30. novembra in v Celju 1. decembra.
Celjska občina za praznično okrasitev mesta namenja 116.000 evrov, usmeritve pa pripravljajo občinske službe in Zavod Celeia Celje. Letos bodo sedmič pri okraševanju mesta sodelovali vrtci, osnovne in srednje šole, ki bodo izdelali lampijone za Savinjsko nabrežje, na ulice v starem mestnem jedru pa bodo postavili smreke, ki jih bodo občini podarili občani. Decembra se bo v Celju začel tudi program Pravljičnega Celja, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje in bo stal 99.000 evrov, Pravljična dežela bo stala še 16.200 evrov.
Zvesti okrasitvi ostajajo tudi v Velenju, kjer zanjo namenjajo 50.000 evrov; tudi tam zasnovo ureditve pripravijo v uradu za komunalne dejavnosti. Bodo pa v Velenju že to nedeljo, 11. novembra, šesto leto zapored, odprli brezplačno drsališče. Za drsanje na 800 kvadratnih metrih površine občina namenja 45.000 evrov, kupili so tudi 70 parov novih drsalk, ki si jih obiskovalci lahko izposodijo za dva evra. Kot sporočajo z velenjske občine, razmeroma zgodnje odprtje drsališča nima nobene povezave z lokalnimi volitvami, saj ga že nekaj let odpirajo drugi konec tedna v novembru.