Za vzpon na streho sveta bo treba seči precej globlje v žep 

Maja letos je na Everestu umrlo 11 ljudi. Glede na gnečo, kakršna se je v ozkem oknu lepega vremena vila na 8848 metrov najvišjo goro sveta, je bila tragedija žal le še vprašanje časa. Na nepalski strani gore je umrlo devet ljudi, dva plezala pa na sicer manj obljudeni kitajski strani. Na vlado so se potem usule glasne zahteve, naj vendarle spremeni zakonodajo in poostri izdajanje dovoljenj za vzpone.

Zdaj so se vendarle zganili in sestavili projektno skupino, ki je predlagala nekatere spremembe glede vzponov na Everest. Plezalci, ki bodo želeli dobiti dovoljenje, bodo morali po novem tako dokazati, da že imajo nekaj izkušenj s plezanjem nad 6500 metri, prinesti zdravniško potrdilo o dobri psihični in fizični pripravljenosti, predvsem pa za vzpon seči precej globlje v žep kot doslej. 

V projektni skupini so bili vladni predstavniki, alpinisti in člani agencij, ki se ukvarjajo s komercialnim vodenjem na najvišjo goro sveta. Že pred začetkom letošnje spomladanske sezone so se nekateri alpinisti in vodniki pritoževali, da nepalska vlada izda dovoljenje za vzpon na Everest čisto vsakemu, ki plača 11.000 dolarjev (9800 evrov).

Nekateri izkušeni gorski vodniki so tako že leta opozarjali, da postaja gneča nad 8000 metri smrtno nevarna in da se bo prej ali slej zgodila huda nesreča, pa tudi vodenje strank na goro bo postalo nemogoče. Himalajski kronist in alpinist Alan Arnette je na svojem blogu že večkrat opozoril, da je nepalska vlada številnim alpinistom dajala popuste za vzpon. 



Zdaj je s tem očitno konec. Vsi, ki bodo želeli poskusiti priti na vrh kakšnega od nepalskih osem tisočakov, bodo morali namreč pokazati potrdilo o najmanj enem uspešno preplezanem vrhu, višjem od 6500 metrov. Poleg tega bo dovoljenje za vzpon na Everest znatno dražje (najmanj 35.000 dolarjev oziroma 31.000 evrov), spremljati pa jih bo moral tudi izkušen gorski vodnik. Agencije bodo morale zagotoviti varen in zanesljiv sistem za napovedovanje vremena ter pravočasno pritrditi vrvi za vzpon, s čimer bodo kar najbolj izkoristili ugodne razmere za naskok na vrh. 

Mira Archary, ena od članic odbora, je povedala: »Plezalci niso umrli, ker so se znašli v gneči, pač pa zaradi posledic višinske bolezni, srčnega zastoja oziroma oslabelosti.« Dodala je, da so imeli gorski vodniki izrecna navodila, da ljudi samih ne puščajo na goro, saj jih s tem postavljajo v še večjo nevarnosti. 

Nepal sicer živi prav od gorskega turizma. Osem od 14 najvišjih vrhov sveta, ki se nahajajo v tej državi, privlači alpiniste kot magnet. Najbolj med vsemi seveda prav najvišja gora, ki jo poskušajo osvojiti številni bolj ali manj izkušeni alpinisti. Alpinizem v državno blagajno vsako leto prinese na kupe denarja in velja za glavno zaposlitveno panogo. 



A žal ima veliko število ljudi, ki rinejo na Everest, tudi številne negativne posledice. Poleg velikega onesnaževanja tudi številne smrtne primere. Nepal je za letošnjo spomladansko sezono tako izdal kar 381 dovoljenj za vzpon na vrh. Maja letos je nad 8000 metri v tako imenovani coni smrti, kjer je zrak redek in vsaka napaka usodna, nastala strašna gneča.

V vrsti za vzpon ali sestop je stalo tudi do 100 ljudi, številni plezalci so tako hitro porabili jeklenke s kisikom. Prav maj velja za mesec, ko so vremenske razmere za naskok na vrh najbolj ugodne. 

Simon Lowe, lastnik agencije Jagged Globe, je ob spremembah, ki jih namerava vpeljati nepalska vlada, ali bolje rečeno vzrokih zanje, povedal: »Gre za nesposobne plezalce, ki jih vodijo nesposobni vodniki. Če greš na goro z minimalnim številom jeklenk s kisikom in stojiš v vrsti dolge ure, se boš seveda hitro znašel v težavah.«