Prva beseda, ki mi je padla na pamet, ko sem na zagrebškem Jarunu spoznala Morano Zibar, je bila »zvedavost«. V njenih očeh se namreč ves čas iskri prav potreba po tem, da bi v vsakem trenutku izvedela kaj novega. Morda to, kako se naredi torta ferrero, ki sem si jo naročila, ali kako se iz mlečne pene naredi srček na kapučinu, ki ga je pila, medtem ko sva se pogovarjali v lokalu, urejenem v barvitem francoskem slogu.Morda kaj o koronavirusu, če je že nujno, a mi takoj da vedeti, da se ne obremenjuje z novicami o pandemiji. »Ne dovolim, da se življenje ustavi,« mi pravi. »Pretvarjam se, da je vse v redu, a se držim nujnih ...