Gremo frikat!

»Popust, Jože, popuuust!« Jože ne popusti. Franci s krikom pade v globino. Reklama je tako »uporabna« kot tista: »Mami!!! K Jakatu grem kakat«. Zakaj? Zato ker reklama športno plezanje – frikanje po domače – enega najlepših, in verjeti ali ne - tudi najvarnejši športov, prikaže v bedni luči.

Če ob prihodu na plezališče, ki je v 80 % primerih locirano na »oh-in-sploh« dih jemajočih lokacijah, kaj slišite, to zagotovo ne bo »popust!«, ampak prej »zategni, zašponaj, varuj, pazi!«. Še to bodo ti kriki največkrat žgoleli iz neupravičeno prestrašenih ženskih ustec. Plezanje je namreč ob poznavanju pravilnih vrvnih manevrov in pazljive rabe varovalnih pripomočkov, poudarjam, izjemno varen šport. Zato je v primeru, da se v vas pretaka vsaj en deci adrenalina in če ste količkaj fit, plezanje tisti šport, ki ga enostavno morate poizkusiti.
Opozarjam le eno in ne prevzemam odgovornosti: poti nazaj namreč ni. Najprej je obvezen tečaj športnega plezanja, ki je »must-do« tudi zato, ker tam spoznate same kul ljudi, s katerimi boste v prihodnosti preživljali vse proste vikende (verjemite, tako bo); sledi vzpon, dva, trije; nove strašansko premajhne plezalke (ko jih boste dali na nogo, boste vedeli, o čem govorim); obisk enega lepših slovenskih plezališč (recimo Osp ali Črni kal) … In ste pečeni. Plezanje namreč ni zgolj samo šport, oblika rekreacije, ampak je način življenja. Tako kot so skejtarji, surferji in borderji vsak zase prav poseben klan, so plezalci svoj. Le kako naj ne bi bili, saj pri plezanju vse temelji na medsebojnem zaupanju. Vsakič, ko greš v smer (tako se v žargonu reče, ko se podaš preplezati skalno, navadno vertikalno smer različnih težavnostnih stopenj, odvisno od oblik in števila skalnih oprimkov), namreč svoje življenje zaupaš soplezalcu, ki te na trdnih tleh varuje. Že s tem se med plezalci plete vez, veliko močnejša od štrika, s katerim sta povezana.
S tem, ko se vpišete na začetni tečaj plezanja, ste pravzaprav že v igri. Plezalni inštruktorji, postavni … zelo postavni mladeniči in postavne … zelo postavne mladenke so eni tistih plezalnih zanesenjakov in zaljubljencev, ki že samo s teoretično razlago začarajo, da že komaj čakaš svoj prvi plezalni dan v skali. Od opreme obvezno potrebujete lastne plezalke (baletne čeveljce ali pravilno – plezalne copate), magnezij proti potenju rok, za boljši oprijem, in plezalni pas. Vse ostalo lahko kupujete postopoma, najbolje v paru, s svojim najljubšim soplezalcem/-ko. Tako bo tudi finančni zalogaj le polovičen. Kasneje potrebujete še najmanj varovalo (gri-gri), vrv, komplete in nekaj vponk. Ni poceni, a upoštevajoč dejstvo, da oprema ob primerni rabi služi leta in leta, tudi ni draga. Večkrat boste menjali le plezalne čeveljce. Če ne zaradi drugega, zaradi buhtečega vonja. Nosi se jih namreč na boso nogo.
Plezanje je čarobno in mamljivo ne samo zaradi neopisljivo božanskega občutka, ki prevzame,  ko premagaš samega sebe, svoj strah pred višino in padcem, občutka, da bi lahko premikal gore, ko vsakič znova meje svojih zmogljivosti pomakneš še malce višje, ampak tudi zaradi že prej omenjenih čudovitih lokacij, kjer skale na planem mogočno in nemo srepijo. Že če v celem dnevu v plezališču preplezate samo eno smer, se boste domov vrnili prerojeni in polni nove, prav posebne energije. Skale so žive, pa naj se sliši še tako nemogoče. Razumeli boste, ko jo boste prvič pobožali, iskali njene oprimke, šalčke, poličke, kloce in strance, jih našli in po najmanjših, od tal nevidnih skalnih oblikah priplezali do vrha. Potem si s skalo kaj hitro na »ti«. In ker plezalni dan ni popoln, če se ob povratku obvezno ne ustavite v najbližjem kafiču, vam za piko na i popolnega dne, ne uide še debata, kjer vsi udeleženci nekam nenavadno krilijo z rokami. Vsak po svoje namreč hiti pojasnjevati svojo optimalno kombinacijo gibov do vrha skalne smeri. Smešno, a če si eden izmed njih, magično.
Ampak najboljše hranim za konec. Zima, v Ljubljani je megla, -5°C. Ti pa 50 min iz Ljubljane, majica s kratkimi rokavi, pravzaprav kar brez rokavov, sonce, brezvetrje, razgled na morje, najboljša družba, v skalnem objemu. Ja, vse to je frikanje.