Intervju: Judo king

Aljaž Sedej, 21-letni judoist, je dvakratni evropski prvak v mlajših selekcijah in zmagovalec svetovnega pokala. Zaveda se, da bo za dosego cilja, olimpijske kolajne, potrebno še ogromno truda, a zdi se, da ga to le še bolj motivira… 

»Moje sanje in cilj je olimpijska kolajna. Zame osebno je to največji dosežek, ki si ga lahko športnik pribori na tekmovanju. Je edina stvar, ki lahko poplača vsa odpovedovanja ter ure in ure treniranja. Upam, da si jo bom kdaj priboril.«

Preprosto, čemu judo?
Judo sem začel trenirati že v osnovni šoli in od takrat ne poznam športa, ki bi me bolj zanimal. Občutek, ko nekoga pred polno dvorano navijačev vržeš na Ippon, še posebej če si tako dober, da lahko to storiš v finalnem boju, je fenomenalen. Ne da se ga opisati.

Koliko treniraš?
Treniram vsaj dvakrat na dan. Treningi pa se po stopnji zahtevnosti razlikujejo glede na obdobje v sezoni, vendar moram reči, da v judu ni lahkega treninga. Gre za enega najbolj napornih športov nasploh in njegov čar je predvsem v tem, da si lahko fizično najbolj pripravljen na svetu, a če na tekmi samo sekundo nisi skoncentriran, lahko zgubiš dvoboj.

Šola in treningi se torej precej pokrivajo…
Za vrhunskega športnika je to največji problem, saj ti treningi vzamejo toliko prostega časa in energije, da šola velikokrat nastrada. Vendar sem do faksa vse redno končeval, saj sem bil tudi v šoli kar priden, potem pa sem dal šolo malo na stran predvsem zaradi priprav na Olimpijke igre v Pekingu, ker sem se popolnoma posvetil treningom. Sedaj pa se tudi sam vračam za šolske klopi.

Kako se razumeš s sotekmovalci na mednarodni sceni?
Moram reči, da se z ostalimi judoisti zelo dobro razumem, tudi s tistimi, ki nastopajo prav v moji kategoriji. So nekateri od njih tudi malo manj spoštljivi na blazini, vendar se jim ne pustim zmesti, saj te judo poleg borilne veščine uči tudi etičnosti in spoštovanja do nasprotnika in drugih reči v športu.

Si v resničnem življenju že kdaj uporabil kakšen judo prijem?
Čisto po resnici, sem. Vendar se ne pretepam po ulicah, ker tega ne maram in se takim stvarem izogibam. Predvsem se rad v hecu malo zagrabim s prijatelji.

Kakšno filozofijo odseva judo?
Direkten prevod besede judo je mehka pot, saj pri judu ni pomembno da si najmočnejši, vendar predvsem je to, da imaš vsega po malo: gibčnosti, moči, hitrosti in eksplozivnosti. Vsi mislijo, da najmočnejši premaga vse na svetu, vendar ravno v tem športu ni tako. Ponavadi tisti, ki delajo predvsem na moči nimajo zadosti kondicije, da bi ostali celo borbo tako močni in nekje proti koncu, ko omagajo, pride na vrsto tisti šibkejši in hitrejši nasprotnik do prednosti, ki jo ponavadi tudi izkoristi.

Pa reprezentanca?
Hm… Tako kot v vsaki reprezentanci stvari ne stojijo najbolje, a se tekmovalci med seboj dobro razumemo, saj preživimo kar veliko časa skupaj. So še vedno stvari, ki bi jih bilo treba malo popraviti, vendar to ni moje delo. Jaz sem osredotočen predvsem na tekmovanja in treninge.