Zmaji – Mitologija ali biologija?, 1.del

Od kod sploh zmaji? Vsekakor niso naključni proizvod človeške domišljije, saj se že od kamene dobe pojavljajo v kulturah po celem svetu, tudi izoliranih. Še vedno ostaja možnost, da so zmaji resnični in da bo prišel čas, ko se bodo zopet prikazali.
Zmaj je legendarna pošast. Pojavlja se v mitologijah ljudstev po vsem svetu. Opis zmajev se v različnih izročilih razlikuje, skupno je, da ima obliko in druge značilnosti kač in kuščarjev, kot sta luskasta koža ter valjenje jajc. Pogosto mu pripisujejo nadnaravne lastnosti.

Objavljeno
20. oktober 2009 23.53
zmaji
Janez Ferkov
Janez Ferkov
Od kod sploh zmaji? Vsekakor niso naključni proizvod človeške domišljije, saj se že od kamene dobe pojavljajo v kulturah po celem svetu, tudi izoliranih. Še vedno ostaja možnost, da so zmaji resnični in da bo prišel čas, ko se bodo zopet prikazali.

Zmaj je legendarna pošast. Pojavlja se v mitologijah ljudstev po vsem svetu. Opis zmajev se v različnih izročilih razlikuje, skupno je, da ima obliko in druge značilnosti kač in kuščarjev, kot sta luskasta koža ter valjenje jajc. Pogosto mu pripisujejo nadnaravne lastnosti.
Sicer so med njihovimi upodobitvami rahle razlike, vendar to verjetno zaradi spreminjanja ustnega izročila in izgube informacij z generacijami. Zaenkrat sta se najbolj uveljavili dve teoriji. Prva temelji na domnevi, da izvirajo iz  plazilcev, ob upodabljanju katerih so jih prazgodovinski umetniki vedno bolj okraševali, pri čemer so nastajali tako imenovani vzhodni in morski zmaji. Možno je tudi, da so ljudje videli mutirane ali degenerirane primerke, ali celo stvari z okolja (veje, kamenje, alge,…) kot dele pošasti. Torej, da so nastali iz napačne interpretacije videnj, risb in zgodb. Druga priljubljena teorija kaže na dinozaverske kosti. Ljudje bi jih v starih časih z lahkoto vzeli za zmajeve in si mislili, da so to sorodniki ostalih plazilcev. Vsekakor so jim kosti dajale otipljiv dokaz neke stvarnosti in dobro podlago za domišljijo. David Jones, avtor knjige Instinct for Dragons pa pravi, da so zmaji kombinacija treh velikih lovcev predzgodovinskih primatov, katerih potomci naj bi bili mi. Plenilska mačka, ujeda in kača. Ko se je pračlovek začel razvijati in uporabljati novo snovane dele možganov, je v domišljiji združil vidike teh treh mesojedcev v eno samo neustrašno pošast – zmaja. Peter Dickinson v knjigi The Flight of Dragons predstavi teorijo, da so zmaji potomci letečih dinozavrov, z mehi vodika, ki jim je omogočal let. Ta plin naj bi bil zmes HCl in Ca, odvečni plini pa naj bi se sproščali v obliki plamena. Živeči primeri »zmajev« še vedno živijo v pragozdovih jugo-vzhodne Azije, in sicer kar trideset različnih vrst. To so kuščarji genusa Draco, ki s pomočjo membrane, razpete med posebno razvitimi podaljški reber, jadrajo od krošnje do krošnje. Njihov vpliv na človeško domišljijo je absoluten. Vsekakor je svojo vlogo pri zahodni in bližnjevzhodni mitologiji odigral tudi kačji kult, prisoten v verstvih po celem svetu. Kombinacije vsega naštetega so povsem verjetne.

Orientalska in zahodna verzija
Kot se kažejo razlike o izvoru zmajev, se tudi v lastnostih, ki se jim pripisujejo. Ob uvrščanju se pojavita dve specifični skupini. Evropska (zahodna) in orientalska (vzhodna).
Kar se tiče izgleda, so zahodni štirinožni, kuščarjem podobni velikani, oboroženi s kremplji, kljunom ali čekani ter netopirjem podobnimi krili. Po navadi so luskinasti, vendar tudi kosmati ali poraščeni s perjem. Nekateri z deljenim, kačjim jezikom, grebenom, grivo, resicami ali kakšnim drugim okrasjem. Znane so tudi različice z več glavami, brez kril, brez sprednjih ali zadnjih nog in celo brez kakršnih koli okončin. Najpomembnejše pa je bruhanje ognja, kisline ali zmrzali. V kontrastu so vzhodni zmaji kombinacija mnogih živali. Glava konja ali kamele, kravja ušesa, jelenovo rogovje, kačji vrat ali telo, ribje luskine, tigrove šape in orlovski kremplji. Za njih je značilno, da so brez kril. V deželi zahajajočega sonca imajo moški zmaji rep zaključen s kijem ali kakim drugim trdnim izrastkom, ženski pa s čopi ali pahljačo. Tam naj bi imeli zmaji sposobnost postati nevidni po želji, leteli pa naj bi s pomočjo čarovnije. Tudi svoj izgled lahko spreminjajo, se preobrazijo v  katerokoli žival ali človeka, vendar vedno kot najlepši primerek izbrane vrste. Prav tako se lahko v zmaja spremeni žival ali človek, običajno s pomočjo magije ali čarobnega predmeta. Svojo moč naj bi vsi vzhodni zmaji črpali iz čarobnega bisera, s pomočjo katerega naj bi se tudi povzpeli do nebes. Na slikah ga običajno nosijo v ustih, pod brado (okrog vratu) ali v šapah. Vzhodni zmaji so si vsi tako podobni, da jih ne delijo v podskupine kot na starem kontinentu.
Bivalni prostori evropskih zmajev so jame, gore in gozdovi, pojavljajo se tudi ob ali v vodah. Udobje čutijo v temi, vlagi in hladu podzemlja. Poleg tega so jame, ponavadi nagnetene z bogastvom, in votline polne vode, lahko branljive in težko dostopne človeku. Orientalski pa se nahajajo na različnih mestih, odvisno od njihove narave. Nekateri so pod zemljo, nekateri v rekah, lahko pa tudi le v zraku ali celo v nebesih.
Najpomembnejši je seveda značaj te mitološke pojave. Zahodni zmaj je ponavadi hudobna, uničevalna zver, ki se rada gosti z govedom, drobnico in tudi človeškim mesom, najraje mladimi devicami, na svoje  roparske polete pa gre navadno zvečer. Evropski zmaj hrani ogromno modrosti in skrivnosti, ki so dostopne šele po njegovi smrti. Popiti je treba zmajevo kri in jesti meso, če želiš, da se ti njegovo znanje razkrije. Poleg tega s tem dejanjem dobiš nekatere zmajeve nadnaravne sposobnosti. V popolnem nasprotju je vzhodni zmaj, od katerega lahko pričakuješ darove, srečo in blaginjo. Tam je zmaj družabnik in učitelj, mentor. Nanj se ljudje obračajo, ko rabijo vzor in pomoč. Na vzhodu so zmaji občudovani kot polbogovi, veličastna in mogočna nebeška bitja. Poosebljajo ravnovesje, moč, odličnost in hkrati dobrohotne sile, ki oddajajo pozitivno energijo. Zato so njegovo podobo vzeli za svojo kitajski cesarji in imperialne vladavine vzhoda. Je utelešenje koncepta janga (moški). V orientalski kulturi zmaji predstavljajo temeljne sile narave, predvsem tiste povezane z vodo. V večini vzhodno-azijskih kultur še vedno krivijo zmaje za naravne nesreče, ki pa so kazen za človeško malomarnost ali hudobo. Vendar kljub standardizaciji zahodnih in vzhodnih zmajev, eni zlobni, drugi dobri, obstajajo mnoge zgodbe,  ki kažejo, da le ni vse tako črno-belo. V azijskih izročilih se pojavljajo zmaji, katerih edina naloga je prinašanje bede in uničenje sveta, na starem kontinentu pa primeri, v katerih je funkcija zmaja služiti kralju in braniti deželo, pri čemer se kažejo zmajeve pristne lastnosti zvestobe in odpovedovanja.