Živimo v potrošniški družbi, v kateri je tudi konzumacija umetnosti eden od kriterijev dobrega potrošništva. Na koliko razstavah si bil, koliko koncertov, predstav si videl, je prav tako merilo za uspešnega posameznika. "Več je več" bi se lahko glasil moto sodobne družbe.
In kje stoji umetnik? Se je tudi on prilagodil družbenim normativom in pričel ustvarjati po načelu "višje, hitreje, močneje"? Kam naj še prodre, da bo njegov pogled bolj viden, njegova misel bolj slišana in da ga bo mogoče čim laže instantno zaužiti in mirno prebaviti?
Poraja se torej vprašanje, "kako čim enostavneje priti do potrošnika umetnosti?" Odgovor je preprost: umetnost mora v bifeje, restavracije, supermarkete, nakupovalna središča, saj se tam zadržujejo potencialni potrošniki. Do njih bomo najhitreje prišli skozi izložbeno okno; torej: "Umetnost v izložbe!"
Vem, da si me slišal
Še en feministični projekt, boste rekli. Še enkrat nam hočejo povedati, da se položaj ženske še vedno ni spremenil, boste rekli. Še enkrat naj beremo feministične študije, si boste mislili. Ah, in ta gola telesa, si boste mislili. No, pa saj smo jih navajeni, boste pomislili in pozabili, kaj ste videli.
Instalacija omogoča obiskovalcu, da si vzame - odtrga - košček papirja, na katerem se izpisujejo feministične študije, za katerimi spletna aplikacija "brska" po medmrežju. Tiskalnik je simbolično vezan na mednožje izložbene lutke. Feministično pizdenje, bi rekli.