Sahib - Impresije iz depresije

»Živjo ljubi! Tako te pogrešam. Pogrešam najine skupne trenutke v kadi in ko se naenkrat iz pene dvigne tvoj teleskop.«
To izreče igralec Brane Završan in popelje nas skozi zgodbo nekega tujca, geja, ki pride v povojno Sarajevo pod okriljem ene od neštetih mednarodnih organizacij. Predstava Sahib – Impresije iz depresije je od 11. marca na ogled v Cankarjevem domu.

Objavljeno
22. april 2009 21.51
Sahib - Impresije iz depresije
»Živjo ljubi! Tako te pogrešam. Pogrešam najine skupne trenutke v kadi in ko se naenkrat iz pene dvigne tvoj teleskop.«
To izreče igralec Brane Završan in popelje nas skozi zgodbo nekega tujca, geja, ki pride v povojno Sarajevo pod okriljem ene od neštetih mednarodnih organizacij. Predstava Sahib – Impresije iz depresije je od 11. marca na ogled v Cankarjevem domu.
Vse se začne v »officu«, v pisarni. Tujec, Sahib, sedi in se dolgočasi. Po mailu pošilja naokoli na tone brezveznih sporočil, ki nam polnijo poštne predale. Vici, smešni posnetki in verižni maili. Čas mineva, mineva, mineva. Delo v »officu« je naporno. Maili, maili, maili, samota. »Kje si ljubi?! Sarajevo je tako daleč ...«
Vsakdanjih na Balkanu je drugačen. Še vedno smo nestrpni do drugače mislečih. Kako bo zdržal Sahib med samimi homofobi? Bo lahko potešil svoje potrebe po drugem moškem? Ali bo sploh lahko zdržal brez svojega ljubimca, ki ga čaka v Veliki Britaniji? Moški mora smrdeti, mora biti kosmat, možat in ves čas tekmovati z ostalimi moškimi. Njegova potešitev je lahko le ženska.
Revno mesto Sarajevo potrebuje mednarodno pomoč. Tako kot pravi Sahib: »To je naša najpomembnejša misija tukaj – naučiti jih, da morajo vsi plačevati davek in carino. Ko jih bomo to naučili, bojo stroške našega bivanja tukaj plačevali oni, ne pa EU. To je pravi izziv – iz teh divjakov narediti davkoplačevalce. Pomagajmo jim, tudi če ne rabijo naše pomoči!«
Skozi Sahibova pisma ljubimcu odkrivamo veliko vidikov vojne, socialne pomoči, politične, seksualne in trpke resničnosti. »Ljudje so brez vojne, tako kot brez seksa, zafrustrirani.« Ljudje se morajo boriti, morajo tekmovati, morajo se prepirati, sicer jim nekaj manjka. Frustracije, apatičnost in depresija. V slabih stvareh lahko odkrivamo dobre. Zaradi vojne se ljubimo, zaradi prepirov se imamo radi. Zaradi odsotnosti se pogrešamo in zato od sreče tudi jočemo.
V predstavi odkrivamo naprotja, odkrivamo drugačnost. Na nas je ali bomo to drugačnost sprejeli ali pa se bomo zaprli v svoje ozke okvirje zaznavanja in živeli v laži. Resnica je, da smo vsi drugačni!