Intervju: Aleksandar Spremo - predsednik DOS

Avtoportret?
Sem Aleksandar Spremo, imam 17. let in stanujem v Piranu. Obiskujem 4. letnik Gimnazije Antonio Sema Piran, ki je drugače šola z italijanskim učnim jezikom. Ukvarjam se s športom, rad potujem in me zanima politika. Študij bom nadaljeval na pravni fakulteti.

Objavljeno
20. oktober 2009 19.27
Aleksandar Spremo
Nebesno znamenje: ribi
Imaš dekle:
ne
Zadnja knjiga, ki si jo prebral:
Boris Pahor, Nekropola
Zadnji film:
Catch Me If You Can
Glasba, ki jo poslušaš:
raznovrstna
Najljubša hrana:
palačinke
Hobiji:
šport, fitnes
Tvoj politični vzornik:
nimam ga
 
Avtoportret?
Sem Aleksandar Spremo, imam 17. let in stanujem v Piranu. Obiskujem 4. letnik Gimnazije Antonio Sema Piran, ki je drugače šola z italijanskim učnim jezikom. Ukvarjam se s športom, rad potujem in me zanima politika. Študij bom nadaljeval na pravni fakulteti.

Zakaj si kandidiral za Predsednika DOS?
Kandidiral sem predvsem zato, ker vem, da lahko na takšen način naredim nekaj dobrega, nekaj več za dijake, ne samo na šolski ravni, ampak tudi širše. Sicer pa sem lansko leto že bil Podpredsednik DOS in sem se dobro seznanil z delom v organizaciji. Poleg tega sem si pridobil kar nekaj izkušenj pri predsednikovanju šolski dijaški skupnosti in sem verjel, da bom lahko prevzel to odgovorno nalogo.
 
Kaj bo pod tvojim vodstvom drugače kot v preteklosti? Nove akcije DOS!?
Za dobro in učinkovito delovanje DOS-a je pomembna notranja ureditev. Začeli smo s spremembami aktov, ki urejajo delovanje naše organizacije. V ospredju so vsekakor reforme Sveta DOS, ki ga že vrsto let obdajajo težave in je zato neučinkovit ali nekonstituiran. Kar se tiče akcij ali projektov vam lahko povem, da bomo ohranili stare, kot so dijaški finančni razpis, dijaška nacionalna konferenca ... Ena od novih pa bo dijaška izmenjava in dejavnosti povezane z 20. obletnico delovanja Dijaške organizacije Slovenije, ki jo bomo obeležili v naslednjem koledarskem letu.

Volilna pravica že pri šestnajstih?
Mislim, da je primerna starost za pridobitev volilne pravice osemnajst let. Lansko leto smo v DOS-u izvedli manjšo anketo in dijake vprašali, kaj menijo o tem. Velika večina se z volilno pravico pri šestnajstih ni strinjala.
 
Je DOS kljub temu, da je še vedno »projekt« Študentske organizacije Slovenije, po tvojem dovolj samostojna pri odločanju?
Dijaška organizacija Slovenije je pri svojem delu in odločitvah povsem avtonomna in se odloča tako, da je za dijake najbolje. Sicer pa mi dijaki mislimo, da smo bolj »sestrska organizacija« in ne projekt. Tudi vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, se osredotočajo predvsem na dijaško problematiko. Kot primer lahko navedem Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ali Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki se tiče samo dijakov. Res pa je, da so nekateri problemi širši kot na primer štipendije (ki jih imajo dijaki in študenti), tukaj pa stopimo skupaj, saj se gre za pravice dijakov in študentov.

Ob zadnjih velikih študentsko-dijaških demonstracijah je bilo na ulici zaradi dobre organiziranosti in angažiranosti DOS-a na ulici skoraj več dijakov kot študentov. Ali to ne diši že malo na zlorabo?
Ne gre za zlorabo. Dijaki in študentje smo medsebojno povezani in si priskočimo na pomoč, ko je to potrebno. Prav tako smo dijaki tudi bodoči študentje in če se zdajšnjim študentom ukinejo pravice, se posledično tudi nam.

Kolikšen je proračun DOS-a v primerjavi s ŠOS-om, ŠKIS-om in ŠOU-om? Mar ni DOS bolj Pepelka med sestrami?
Proračun je sicer manjši, vendar to ne pomeni, da ima DOS vlogo Pepelke in da čaka princa na belem konju.

Pravice dijakov, imamo dijaki dovolj pravic?
To je vprašanje, ki zajema veliko področij. Verjamem, da imamo slovenski dijaki dokaj solidne pravice, ampak bi se lahko naredilo več. Tipičen primer je subvencionirana dijaška prehrana, ki je zelo pomembna za nas dijake, a jo sedaj hoče Ministrstvo za šolstvo in šport reducirati. V takšnih primerih gre za zmanjševanje pravic in na to ne moremo pristati.

Dijaška izkaznica?
Dijaška izkaznica v sedanji obliki je nefunkcionalna in ne služi najbolje svojemu namenu. Drugod po Evropi so dijaške izkaznice zelo uporabne; dijakom omogočajo na primer velike popuste, pri nas pa žal ni tako. Na to smo že opozorili tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport in verjamem, da se bo to kmalu uredilo na način, da bomo imeli dijaki več od nje.

Dijaška izkaznica ni projekt DOS-a, niti projekt Ministrstva za šolstvo in šport. Zakaj ne naredimo svoje izkaznice?
Ne vidimo potrebe, da bi DOS izdajal svoje izkaznice, saj je to področje, ki ga mora urediti država, DOS pa je pripravljen pri tem sodelovati.

Tvoj odnos do alkohola in trave?
Res je, da tudi že dijaki občasno nazdravijo za kakšen rojstni dan ali novo leto, sam mislim, da kakšen kozarček ob jedi ne škodi. Vendar pa je uživanje alkohola in trave zdravju zelo škodljivo, zato vsem priporočam in tudi pozivam, da se temu izognejo.

Žal po statistikah dijaki ne nazdravijo le občasno. Bo DOS pripravil kakšno akcijo?
DOS je v stiku z različnimi organizacijami in fundacijami, ki se ukvarjajo s to temo in jih pri tem podpira. Kot primer lahko navedem ravno akcijo Zavoda Varna pot, ki je potekala v soboto 17. oktobra z naslovom Evropska noč brez prometnih nesreč, kjer so člani projekta v lokalih ozaveščali mlade o nevarnih posledicah uživanja alkoholnih pijač. Mislim, da tudi s takšnimi akcijami dosežemo veliko pri ozaveščanju mladih in s tem tudi dijakov, res pa je, da je odločitev o količini alkohola v rokah vsakega posameznika.

Ti abstiniraš oboje?
Da. Tudi kadim ne.

Se ti zdi, da je tudi med dijaki vedno večji socialni razkol? Bi se strinjal z uvedbo šolskih uniform?
Mislim, da je socialni razkorak vse vidnejši, kar je zelo zaskrbljujoče. Mogoče bi bilo bolje, da bi se dijaki več posvetili družbenim vrednotam. O šolskih uniformah pa DOS ni zavzel stališča, sam pa dvomim, da bi šolske uniforme odpravile občutek neenakosti, ki jo imajo nekateri posamezniki, ki izhajajo iz socialno šibkejšega okolja. Mislim, da bi tukaj morala država več narediti, da socialne razlike ne bi bile tako velike; gre za širši družben problem.
 
Kaj lahko naredi država, kaj pa dijaki sami?
Država bi morala sprejeti ukrepe, da bi se socialni razkorak zmanjšal. Dijaki pa bi morali razviti sočutje in skrb do sodijaka in znati pomagati. Velikokrat že žaljivka ali izraz zaničevanja vzbudi občutek prizadetosti. Mislim, da bi se morali dijaki, pa ne samo dijaki, bolj zavedati posledic svojih besed in dejanj.

Tvoje sporočilo »bazi« …
Pomembno je, da se učite, ker vam bo znanje prineslo boljšo prihodnost. Ob tem pa bodite aktivni, ukvarjajte se z dogajanjem okoli vas, zavzemite stališča in jih jasno povejte ter se borite za svoje pravice.