Iz govora Matija Renčelja, v.d. Varuha dijakovih pravic DOS

O dijakovih pravicah
Nekateri mladostniki so seveda zaletavi in menijo, da jim je pravica kršena že ob prvem nesoglasju s sošolcem ali profesorjem, spet drugi pa imajo preveč tolerance in predolgo pustijo, da so njihove pravice kršene. Problem obojih pa je enoten, o svojih pravicah niso dovolj obveščeni in predvsem podučeni.

Objavljeno
20. oktober 2009 18.14
DOS - Dijaška organizacija Slovenije
O dijakovih pravicah
Nekateri mladostniki so seveda zaletavi in menijo, da jim je pravica kršena že ob prvem nesoglasju s sošolcem ali profesorjem, spet drugi pa imajo preveč tolerance in predolgo pustijo, da so njihove pravice kršene. Problem obojih pa je enoten, o svojih pravicah niso dovolj obveščeni in predvsem podučeni.
In ravno ta čut za prepoznanje moralnih vrednost je po mojem mnenju eden temeljnih problemov, zato je potrebno v sam proces izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega, vnesti več razprav, več spodbujanja kritičnosti in samokritičnost, saj bomo le tako lahko ohranili edinstven človeški čut za pravičnost in predvsem gradili jutrišnji svet s takšnim ravnanjem, ki ne bo prinesel le osebnih zmag, temveč skupno zmago.

O Varuhu dijakovih pravic
Funkcija Varuha dijakovih pravic, ki je danes že trdno zasidrana na dijaškem prizorišču varovanja pravic in svetovanja dijakom v težavah, je eden pomembnejših akterjev v pomoči dijakom pri vprašanjih glede njihovih pravic.
Seveda so v delu Varuha tudi določena pravna vprašanja, ki se nanašajo strogo na določen zakon oziroma pravilnik, redkeje na samo interpretacijo določenega člena ali zakona. In ravno v takšnih primerih se kaže, da dijaki o svojih pravicah niso obveščeni oz. o njih le bežno slišijo od svojih prijateljev in delajo prehitre zaključke, nihče pa jim ne predstavi celotne slike, saj vemo, da vsakega posameznika prizadeva cel sistem pravil in nikoli eno samo, vsak ima možnost izvrševanja svoje pravice, a nikakor zlorabljanja, poseganja v pravico drugega. Dijakom in nasploh mladostnikom je zato treba njihove pravice predstaviti kot sistem, v praksi, na podlagi primerov, saj bodo tako veliko lažje dojeli, od kje in zakaj prihajajo določena pravila. Redki so tisti dijaki, ki sami berejo zakone in pravilnike, pa čeprav jih v resnici njihova vsebina zanima, le ne v takšni – težko prebavljivi obliki.
V 50 odstotkih primerov je situacija takšna, da pomaga že sam pogovor med obema strankama v sporu, saj se največkrat zgodi, da profesor napak razume dijaka ali obratno. Problem je v tem, da se dijaki brez določene spodbude težko odpravijo do profesorja v času njegovih govorilnih ur in se z njim poizkusijo pogovoriti in najti srž problema, ki po navadi ni prijeten niti za dijaka niti za profesorja. Tako menimo, da bi velikokrat z odkrito in jasno komunikacijo lažje rešili določeno situacijo.

O nasilju v srednjih šolah
DOS je na osnovi raziskave ugotovil, da se je na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah polovica dijakov že srečala z  nasiljem. Na nasilje se običajno odzovejo verbalno, v 25 odstotkih primerov pa uporabijo fizično silo. Približno polovica dijakov bi pomagala napadenemu. Visok odstotek dijakov, ki izvaja nasilje nad učitelji, lahko namiguje na pomanjkanje avtoritete učiteljev ali spoštovanja dijakov do odrasle osebe. Veliko učiteljev se poslužuje verbalnega nasilja, 24 odstotkov učiteljev dijake ignorira, 12 odstotkov jim podeljuje neprijetne opazke, 6 odstotkov pa jih žali. Največ nasilja se dogaja v razredih, na šolskih hodnikih, straniščih in v okolici šol,  največkrat v času odmorov ali ob koncu pouka.
Zaskrbljujoč je podatek, da bi v 1. letniku skoraj polovica dijakov sodelovala pri izvajanju nasilja nad nekom, ki jim ni po godu, medtem ko se ta procent v 3. letniku le še poveča.
Dijaki menijo, da so kazni za nasilneže ponavadi premalo stroge, premalokrat in neprimerno izvršene. Predlagajo izvajanje alternativnih vzgojnih ukrepov, kot jih navaja tudi 36. člen Pravilnika o šolskem redu. Žrtvam nasilja je nudeno premalo pomoči.

Dijaška organizacija Slovenije je na področju pravic mladostnikov delovala tudi mednarodno, in sicer z organizacijo OBESSU v kampanji »Light on the rights«.
Deklaracijo o dijakovih pravicah je sprejela Generalna skupščina Mednarodne evropske dijaške zveze OBESSU v Ohridu julija 2006,  Parlament Dijaške organizacije Slovenije pa  v Ljubljani novembra 2008.