Circle II Circle navdušili maloštevilno publiko

Na Metelkovi se je torkovega večera odvil koncert, ki so mu predsedovali ameriški progresivni metalci Circle II Circle. Dogodek je bil navkljub nadvse kvalitetnim in precej popularnim skupinam zelo slabo obiskan, v dvorani je bilo moč našteti le nekaj čez trideset ljudi, a očitno tudi striktno nekonformistična metalska subkultura raje na Rožniku posluša Tabuje. Nekaj pred deveto uro zvečer so oder zavzeli italijanski heavy trešerji Burning Black, ki so predstavljali (ne)prijetno presenečenje, saj so nadomestili britanske power metalce Power Quest, ki so bili za ta koncert napovedani. Za moje pojme gre za enega bolj poslušljivih bendov iz naše južne sosede in istih misli so bili očitno tudi drugi prisotni, še posebej pa so Burning Black navdušili mojega novinarskega kolega.
Sledili so danski progresivci Manticora na čelu z Larsom F. Larsnom, ki je po izgledu nekakšna mešanica med italijanskim manekenom Fabiom in Matjažem Jelenom iz Šank Rock, le da ima neprimerljivo kvalitetnejši vokal, kot se za to zvrst glasbe tudi spodobi. Ne glede na slabo obiskanost so izvedli energičen in komunikativen nastop ter se slovenski publiki pokazali v odlični luči, pa tudi občinstvo navdušenja ni skrivalo.
Zak Stevens je po razpadu fenomenalnih Savatage ustanovil Circle II Circle in okoli sebe zbral ekipo kvalitetnih glasbenikov, ki naj bi mu pomagali ustvarjati progresivno power metal glasbo. A kmalu so vsi prestopili k njegovemu nekdanjemu kolegu Jonu Olivi in njegovemu projektu. A Zak se ni vdal, temveč je hitro rekrutiral nove člane, ki za prejšnjimi po kvaliteti nikakor niso zaostajali in začel se je vzpon Circle II Circle, ki so si v le osmih letih delovanja nabrali prav dobro število oboževalcev, čeprav iz obiskanosti njihovega nastopa v Sloveniji tega ne bi ravno mogli razbrati. Prisotni so navdušeno prepevali ob njihovih najbolj znanih skladbah, pa tudi tistih iz Zakovega obdobja pri Savatage. Še preden je na koncu skupina uspela oditi z odra, sta dobra dva ducata lasatih glav dala vse od svojih glasilk in jo priklicala nazaj. Pravzaprav le Zaka in basista/klaviaturista Paula Michaela Stewarta, ki sta nam zaigrala dve nadvse hipnotični baladi, zatem pa so se jima pridružili še ostali in nam skupaj odžagali finale odličnega koncerta, Zak pa je skočil z odra in poslednjo pesem zapel kar med publiko oz. publiki, še posebej že tako ali tako fasciniranim dekletom v ospredju. Circle II Circle so se zahvalili zdesetkanemu občinstvu, ker je dalo vse od sebe in dalo skupini občutek, da je v dvorani dvesto ljudi in ne le trideset (z novinarji in člani turneje vred).
Za nami je bil tako še en odličen klubski koncert, na katerem navdušenemu obiskovalcu sploh ni bilo važno, da stoji v drugi vrsti, za njim pa ni skoraj nikogar, kajti ne bend na odru ne publika okoli njega nista dajala takega občutka.