Borghesia: 20. stoletje - Izbrana dela

Vsebinsko in kadrovsko predzgodovino skupine Borghesia najdemo v gledališču FV-112/15 oziroma disku FV, katerega dejavnost je bila letos (vključno z dejavnostjo Borghesie) pregledno predstavljena v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kar je bila še dodatna spodbuda, da se je založba FV odločila za pričujoči projekt s katwerim bo prispevala k ohranjanju zgodovinskega spomina o glasbeni sceni na slovenskem.
Pojava glasbeno/performerske skupine Borghesia leta 1983 je bil eden od osrednjih dogodkov na slovenski alternativno/subkulturni sceni v osemdesetih letih. Njihova ikonografija nabita s trdo erotiko in političnimi konotacijami je tematizirala užitek na katerem vztrajamo, pa naj stane kar hoče (Žižek bi rekel »gon smrti«) in vnesla nov veter v takratno umetniško dogajanje. Poleg tega pa je skupina vnesla v slovensko umetniško srenjo kreativno in subverzivno uporabo sodobnih tehnologij (videa, računalniško programiranje glasbe, uporaba sintetiziranih in vzorčenih zvokov ter glasbenih sekvenc…) v času, ko je bila le-to domena mainstream  glasbene produkcije.
Po svoji drugi veliki plošči »Njihovi zakoni, naša življenja«, ki je leta 1986 aktivno promovirala slovenska alternativna družbena gibanja, je skupina našla založnika v Belgiji (Play It Again Sam - PIAS) in se vključila v izrazno heterogeno glasbeno gibanje z imenom Electronic Body Music (EBM),  ne da bi ji bilo treba kakršnegakoli prilagajanja, saj je bila scena, katare skupni imenovalec je bil kreativna in subverzivna-rockovska-punkerska uporaba sodobnih tehnologij. Poleg skupine Laibach je bila Borghesia edina svetovno znana slovenska skupina, ki je soustvarjala mednarodno glasbeno prizorišče.
Prihajajoči založniški projekt je sestavljen  iz dveh razpoloženjsko in vsebinsko različnih delov, in sicer ploščka z glasbo za alternativna plesna prizorišča na čelu s himničnim generacijskim hitom »Ni upanja, ni strahu!« ter ploščka s skladbami, ki bi jih lahko opredelili kot instrumentalne, ambientalne kompozicije, ki ne skrivajo svojih soundtrackovskih ambicij.
Plošča »20. stoletje - Izbrana dela« je vsekakor odlična priložnost, da se mlajša, po osamosvojitvi rojena generacija, zave svojih glasbenih korenin in seznani z glasbeno sceno, ki je svojim delovanjem (plošča »Resistance« iz leta 1988  je bila direktna kritika ponorelih nacionalnih čustev v nekdanji Jugoslaviji) močno prispevala k zavesti o nujnosti spreminjanja takratnega nevzdržnega političnega sistema ter predvsem iskala individualne in/ali kolektivne strategije preživetja v »norem svetu«. Za starejše generacije pa bo projekt priložnost za obuditev spomina na stare revolucionarne čase, ko je upor še bil mogoč, smiseln in z razlogom.
Aldo Ivančič po Borghesiji sodeluje z Bast Kolektiv, Strojmachine (ex The Stroj), produciral je okoli 70 cd-jev in naredil veliko glasbe za številne plesne predstave, filme in performance .
Dario Seraval pa se je po osemnajstih letih glasbene abstinence letos poleti aktiviral in ustvaril glasbo za projekt »Marlowe« režiserja Dragana Živadinova.
Poleg izida »Izbranih del« bo pri ameriški založbi Dark Entries izšlo reizdanje prve plosče »Ljubav je hladnija od smrti« in to na vinilu. Obenem pa duo  pričenja  s pripravo čisto novega glasbenega projekta Borghesie.