Hypocrisy: A Taste of Extreme Divinity

A Taste of Extreme Divinity ni tipičen melodeath album, saj poleg klasičnega Hypocrisy zvoka ponuja tudi bolj tehnične predele, pogost je black metal prizvok, album sam pa se začuda začne z nekoliko bolj thrasherskim, skoraj slayerskim riffom. Plošča daje na začetku precej monoton in recikliran okus, ki pa se tekom poslušanja nedvomno zelo spremeni in kljub občasnemu vplivu Pain na ritem sekcijo je moč najti nemalo prepoznavnih prijemov in atmosfere, kakršno že skoraj dve desetletji uspešno ustvarja Tägtgren.

Objavljeno
20. oktober 2009 21.45
Hypocrisy: A Taste of Extreme Divinity
hypocrisy
G. G.
G. G.
Peter Tägtgren, ustanovitelj in idejni vodja melodične death metal skupine Hypocrisy, se zadnja leta očitno bolj posveča svojemu industrialnemu projektu Pain. Temu priča tudi podatek, da je s slednjim, ki je nastrojen dosti bolj komercialno, v zadnjih štirih letih posnel kar tri albume, Hypocrisy pa so bolj kot ne stagnirali in od Virusa leta 2005 dalje izdali le remiks albuma Catch 22. A nič ne de, naj se začne akcija! (Upajmo.) A Taste of Extreme Divinity ni tipičen melodeath album, saj poleg klasičnega Hypocrisy zvoka ponuja tudi bolj tehnične predele, pogost je black metal prizvok, album sam pa se začuda začne z nekoliko bolj thrasherskim, skoraj slayerskim riffom. Plošča daje na začetku precej monoton in recikliran okus, ki pa se tekom poslušanja nedvomno zelo spremeni in kljub občasnemu vplivu Pain na ritem sekcijo je moč najti nemalo prepoznavnih prijemov in atmosfere, kakršno že skoraj dve desetletji uspešno ustvarja Tägtgren.