Bring Da Flava w/ Breakage & D-Bridge

D-BRIDGE
Malo znano dejstvo o D-Bridgeu: Njegov brat Steve je ustanovitelj fantastične space funk zasedbe Spacek, ki so jo britanski glasbeni kritiki kovali med zvezde, glasbeni vrstniki pa primerjali z velikani, kot so Massive Attack, Radiohead in Curtisom Mayfieldom … Talenta je v familiji torej na pretek in Darren nikakor ne zaostaja za svojim starejšim bratom. Po najstniških letih, ko se je spoznal z otoško underground plesno sceno, se je leta 1992 preselil v London in začel svoj vzpon med največja imena angleške drum.n.bass scene.
Po začetni fascinaciji nad dubby zvoki lokalnega soundsystema Jah Shaka, je kmalu navezal stike z založbo Trouble On Vinyl in izdal svoj prvi single, Bring Da Flava b/w Keep it Real. V krogu mladih in nadarjenih producentov je nato spoznal podobno mislečega Jasona Maldinija, s katerim sta začela ustvarjati pod imenom Future Forces. Ker je njun surov zvok presenetil in navdušil celotno sceno, je bila ustanovljena nova založba Renegade Hardware, ki odtlej nadaljuje njuno dediščino ter neguje naprednejši in ostrejši zvok drum.n.bassa. V tem času sta za podobno inovativna producenta veljala tudi Fresh in Vegas in, ko se je četverica spoznala ni trajalo dolgo, da se je rodil verjetno najvplivnejši drum.n.bass kolektiv devetdesetih let – Bad Company. Trije epohalni albumi in številna sodelovanja z največjimi imeni, so iz njih naredili legende žanra in vzornike mnogim nadebudnim producentom. Toda po petih letih je D-Bridge želel nadaljevati svojo solo kariero in v ta namen ustanovil založbo Exit Records, s katero je začel raziskovati druge žanre, istočasno pa je nanizal tudi nekaj prelomnih izdaj za založbe, kot so Soul:R, Creative Source, Liquid V in Metalheadz.
Lansko leto je izšel njegov, pri kritikih izvrstno sprejet, solo prvenec The Gemini Principle, na katerem se je prvič preizkusil tudi kot vokalist, v kratkem pa lahko pričakujemo album Black Pocket, pod katerega se bo podpisal skupaj z bratom Steveom Spacekom. Poleg tega se v kratkem obeta sodelovanje »s princem dubstepa«, Martynom in legendo drum.n.bassa, Goldiejem. D-Bridge je bil vedno korak pred ostalimi in prav nič ne kaže, da se namerava ustaviti.

BREAKAGE
Mladi producent Breakage je udaril na sceno z remiksom legendarnega komada Doca Scotta (a.k.a. Nasty Habits), Here Come The Drums, ki je pred dvajsetimi leti marsikaterega angleškega raverja »spreobrnil« iz grešnih poti hardcora in ga navdušil nad junglom. Nadaljeval je z nekaj odmevnimi EPji za založbo Reinforced in počasi navezoval stike s starimi mački drum.n.bass scene. Kmalu se je prebil med najzanimivejše mlade ustvarjalce, tako imenovane »breakbeat scientists«, ki so v drum.n.bass začeli vračati perkusivne elemente zgodnjega proto-jungla in se vpisal v d.n.b zgodovino z remiksom Equinoxovega komada Acid Rain, v katerem je razcefral legendarni amen brejk dokler ni od njega ostala samo še zloba.
Omenjeni komad je predstavljal brco v rit ostalim producentom, ki so se bili tako prislijeni spomniti svojih korenin, nadaljno zaušnico pa jim je Breakage podelil s svojimi naslednjimi izdajami, kot je So Vain b/w Mars za založbo Bassbin, na katerih je svoj zgodnje-jungleski dub zvok uspešno križal z neverjetnim programiranjem bobnov in ga prignal praktično do popolnosti. Njegove plošče so v svojih torbah nosili vsi od Zinca, Fabia in Shy FX-a, do neštetih lokalnih disk džokejev in kmalu je prišel na ušesa velikega bossa založbe Planet Mu, Mika Paradinasa, ki ga je brž povabil k sodelovanju in izdal njegov single Drowning b/w 9th Hand. Leta 2006 je prišel čas za prvi dolgometražni izdelek. LP This Too Shall Pass velja za enega najboljših drum.n.bass prvencev vseh časov (lani so z njim primerjali D-Bridgev The Gemini Principle in se na koncu strinjali, da sta oba preklemansko odlična), na katerem najdemo tudi nekaj počasnejših komadov, ki so napovedovali njegov prihodnji zvok.
In res se je z naslednjimi izdajami preusmeril k dubstepu ter doživel takojšen uspeh s singlom Clarendom b/w Shroud ter remixom dubstep himne Night, ki sta jo zakrivila Benga in Coki. Letos pričakujemo njegov drugi samostojni album, pri katerem je sodelovalo veliko znanih imen, zelo verjetno pa nas ponovno čaka simbioza njegovih priljubljenih žanrov. Ker ga ljubezen do d.n.b-ja nikakor ni minila, se na svojih klubskih nastopih lahkotno sprehaja med obema žanroma in bo tako izvrstno dopolnil D-Bridgeov nastop.