Isis

V tretje gre rado, v četrto pa očitno še mnogo raje. ŠKUC BUBA in Kino Šiška sta v goste pripeljala naše in vaše koncertne silake, metalne ezoterike Isis, ki so ta čas eni najbolj uglednih in vplivnih podzemnih skupin, kar nesporno dokazuje tudi letošnja nagrada ameriške glasbene revije Revolver za "Best Underground Metal Act".
Poleg monume(n)talnih Isis se bo iz štaba Ipecaca zglasil redni povratnik, neumorni stihotvorec Dälek, za popolno zvočno doživetje pa bodo v sprevodu marširali še novopečeni doom-industrialni stručkoti Transitional. Tokrat vsi skupaj prvič v stolnici novega »duhovnega« centra.

ISIS (Kalifornija, ZDA)
Druščina Isis že vse od konca devetdesetih let fabricira gromozanske zvočne podvige, prepredene z umerjenim doziranjem hardcorovskih, metalnih ter spiritualnih prvin. Okorno, kotalečo, bobnečo, turbulentno in predvsem atmosferično metaliziranost je peterica po epsko razgrnila med skrajnosti, ki se raztezajo od peklenskega butanja do nebeške blagoglasnosti, za kar je še zmerom najprikladnejša lokacija Pattonovo grmeče oporišče Ipecac Recordings. Sicer pa je Aaron Turner, glavar zasedbe Isis, lastnik zelo marljive založbe Hydra Head, kjer domuje lepo število vidnih izvajalcev, mdr. Boris, Kayo Dot, Jesu in Lustmord.

DÄLEK (New Jersey, ZDA)
Will Brooks oz. Dälek in Alap Momin (Oktopus) sta primarni navdih poiskala v surovem rentačenju bendov a la Public Enemy in Eric B. & Rakim, vendar ob tem ne smemo zanemariti njunega vsrkavanja krautrocka, jazza, psihedelije, beatnikov ter afriške in azijske godbe. Latentna heterogenost Dälekovih zvočnih monologov se ne odslikava samo v dvoumnih, izzivalnih naslovih plošč, ampak tudi v kompaktni partituri eksperimentalno zastavljenih kompozicij. Dälek skušata narediti tisto, kar so nekoč počeli stari mojstri “gobcanja”. Hip-hopu se trudita povrniti svobodnega duha, ki je z leti vse bolj izginjal in hlapel.

TRANSITIONAL (VB)
Nedavno spočetje Transitional je maslo Kevina Laske (Novatron), ki je zraven privabil starosto industrijskega rocka, Davea Cochranea (Head Of David, God, Jesu), ter pozneje tudi izkušenega Phila Petrocellija (Trey Gunn, The Living Jarboe, Bill Laswell). Trojica uprizarja letargično in sopihajoče glasbeno vzdušje, ki premore nemalo sladke morbidnosti, saj pretežno sledi stopinjam Swans in Godflesh. Odtisi zadnjih so še posebej globoki, kajti »nadzornik« izvedbe je bil sam Justin K Broadrick. Za tiste, ki ne ljubite naglice.