Canon g3x: morda najbolj vsestranski fotoaparat

Kombinacija enopalčnega tipala in 25-kratnega zuma daje odlične rezultate, treba je le preseči pomisleke glede velikosti.

Objavljeno
22. oktober 2015 13.28
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Odkar je Sony z rx100 in nato še z rx10 spremenil pravila v razredu kompaktnih fotoaparatov, se vse bolj kaže, da bodo prevladali modeli z enopalčnim tipalom. To potrjuje tudi tokratni kandidat za evre malo bolj zahtevnih kupcev. Canon g3x kot fotoaparat nikakor ni brez napak, a kakovost fotografij je občasno prav neverjetna.

Vprašanje velikosti in nekaj nepriročnosti

Proizvajalci po začetnem tipanju počasi širijo ponudbo aparatov s tipali površine enega palca. Ta tipala so se izkazala za tista z najboljšim razmerjem med velikostjo, ki še omogoča dovolj kakovostne posnetke tudi v slabši svetlobi in zajem precej detajlov, hkrati pa še dovolj majhno, da objektivi in ohišja še ostajajo manjša od, denimo, zrcalnorefleksnih in tudi večine brezzrcalnih modelov. Vsi tovrstni aparati premorejo 20 milijonov točk, kar v praksi povsem verjetno pomeni, da imajo vsi po vrsti identično Sonyjevo tipalo. Tak je tudi canon g3x, pri katerem pa je glavna razlikovalna lastnost velik, kar 25-kratni zum. Objektiv tako pokrije goriščnice od 24 do 600 mm (preračunano) pri največjih zaslonkah od spodobnih f2,8 do povprečnih f5,6. Še večja svetlobna moč bi seveda dodatno povečala že tako ali tako konkreten objektiv.

Sam aparat sicer ni pretirano velik, celo manjši od obeh Sonyjevih rx10 in Panasonicovega fz1000, ki imata oba krajši zum pri enaki velikosti tipala. Res pa ne ponuja (elektronskega) iskala, torej se mora fotograf zanašati izključno na zaslon, in tudi masa je s tremi četrtinami kilograma približno enaka kot pri obeh omenjenih konkurentih.

Aparat je precej priročen, če pa mu lahko kaj zamerimo, je to precej neizvirno in generično oblikovanje. Vendar skoraj bolj kot to med uporabo motijo nekatere druge malenkosti, ki pa se jih da odpraviti. Tako priporočamo izklop obroča na objektivu (za ostrenje), saj smo z njim pogosto nehote spremenili občutljivost tipala (iso). In namestitev filtra na objektiv, da se ni treba ves čas ukvarjati s pokrovom, ki ali neprikladno maha s paščka ali ga je treba spravljati v žep, če med neuporabo ni na objektivu, pa je ta nezaščiten.

Fotografije so lahko osupljive

Vendar je glavno to, kar se z aparatom da postoriti. In g3x glede tega ne razočara. Je eden najbolj vsestranskih, kar jih je trenutno mogoče kupiti oziroma sestaviti s kombiniranjem ohišja in enega objektiva. Tolikšnega razpona od precej širokega kota do velike povečave ob taki kakovosti fotografij ne ponuja nobena druga kombinacija. Kompaktni aparati s še daljšimi, tudi 60- in 70-kratnimi zumi resda še bolj približajo motiv, a zaradi konkretno manjših tipal ob bistveno slabši kakovosti, večjem šumu v neidealnih razmerah in tudi s precej manjšo ostrino in več optičnimi napakami. Aparati z izmenljivimi objektivi in večjimi tipali pa nimajo tako vsestranskih objektivov oziroma bi bili ti preveliki in pretežki, če bi obstajali. G3x ne samo da v teoriji ponuja tako približanje, tudi posnetki so pogosto osupljivi. Kljub uporabi skrajnih vrednosti zuma pri višjih zaslonkah so motivi jasni, ostri, povsem primerni tudi za tisk, ne samo za hvaljenje na družabnih omrežjih.

Zaradi tega in ker hkrati ponuja tudi s čimerkoli primerljivo kakovost pri »vsakdanjih« goriščnicah, je g3x lahko zelo primeren aparat za popotnike, reporterje, fotografiranje živali in še kakšno nalogo. Treba pa se je sprijazniti s tem, da ga pač ni mogoče pospraviti v žep in da se njegova masa vedno čuti.

Primerjali smo ga tudi z brezzrcalnim aparatom s tipalom velikosti aps-c. Ta je g3x čisto malo prekašal le v dinamičnem razponu, predvsem je bil prag do preosvetlitve motiva višji, in omogočal je nekaj več igranja z globinsko neostrino. Sicer pa ni imel veliko prednosti, medtem ko je pri skoraj enaki velikosti in masi ponujal pol manjši razpon objektiva (27−300).

Rahel zaostanek pri videu

Video je področje, kjer Canonov adut zaostaja za Panasonicovo in Sonyjevo konkurenco. Saj sama kakovost videa ni slaba, čeprav tudi ne izjemna, toda video je zraven zgolj za dodatek. Rx10 in tudi fz1000 sta prava videografska stroja s kupom nastavitev in možnosti prilagajanja, medtem ko g3x ponuja le vhod za mikrofon (2,5 mm) in snemanje pri največ 30 slikah na sekundo v polni visoki razločljivosti. Višje »hitrosti« snemanja in razločljivost 4k so mu tuje in tu Canon prepušča kupce konkurenci. G3x je več kot očitno aparat, namenjen naprednejšim ljubiteljskim fotografom, ne nagovarja pa profesionalcev na katerem koli področju.

Se torej izplača zanj odšteti nekaj več kot 900 evrov (v tujini se ga dobi že za dobrih 800)? Zagotovo je za tak denar mogoče kupiti marsikaj, a nič tako vsestransko uporabnega v enem kompletu. Komur velikost in masa ne predstavljata ovire, bo dobil aparat, ki bo kos vsakršni fotografski nalogi. Za večino pa bo verjetno vseeno primernejši žepni g7x (morda tudi primerljiv Sonyjev rx100 m2) ali morda novi, malo večji g5x s svetlobno močnejšim objektivom in elektronskim iskalom. Navsezadnje za večino motivov zadostuje tudi štirikratni zum ali celo samo širokokotne vrednosti goriščnice, 25-kratni zum potrebujemo le redko.