Kaj sledi po »zadnjih« oknih?

Microsoft je z windows 8 poskusil biti drzen, z windows 10 se je vrnil k preizkušenim metodam. Vmes pa postal nepomemben.

Objavljeno
31. julij 2015 12.03
MICROSOFT-LAUNCH/WINDOWS-10
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh
Z windows 10 so v Microsoftu več kot očitno pohiteli. Zaradi odpora javnosti do osmice kaj drugega niti ni prišlo v poštev. Čim prej je bilo treba izdati različico, ki naj bi odpravila napake in zablode predhodnice ter pri ljudeh znova vzbudila zanimanje. Toda kaj sledi?

Tudi če bo okenska desetica uspešnica, bo zelo verjetno zadnja velika izdaja tega operacijskega sistema. Pa še to so pri Microsoftu izpeljali bistveno bolj potiho kot večino prejšnjih. Med razvojem windows 10 smo večkrat slišali, da je to »zadnja različica oken«. Kar lahko pomeni, da v podjetju računajo na to, da so pripravili dovolj dobro osnovo, temelje, na katerih bodo lahko gradili prihodnjih pet, deset ali celo petnajst let. Podobno kot Apple s sistemom macos.

Druga razlaga je, da se podjetje pripravlja na prehod na naročniški model oziroma na ponujanje oken kot storitve. Prav programska oprema kot storitev (software as a service, saas) je nekaj, kar je proizvajalcem zelo blizu. Uporabniki naj bi imeli svobodo, da izbirajo, kaj bodo najeli in plačali samo za to, kar res najemajo. Toda po drugi strani je privlačno predvsem zaračunavanje naročnine, ki za uporabnika na koncu neizogibno pomeni višje račune in predvsem popolno odvisnost od ponudnika. Tretja možnost interpretacije omenjene izjave pa je, da bo Microsoft končno opustil poimenovanje windows, kar je sicer malo verjetno, a pod novim vodstvom se dogaja precej nepričakovanih potez. In navsezadnje je verjetno prav (Ballmerjevo) vztrajanje pri obvezni uporabi besede okna pripomoglo k porazu windows phona v boju z androidom in iosom.

Sledi nadgrajevanje desetice

Zelo verjetno pa je, da se bo razvoj oken, zdaj ko so jih v Microsoftu po zmedeni osmici večinoma spravili v red, res upočasnil. Microsoft pravzaprav nima več kam iti. Poskusil je biti drzen, resda izvedba z windows 8 ni bila najbolj posrečena, in pogorel. Vprašanje pa je, ali bi ob perfektni uresničitvi vizije, ki jo je imela ekipa pod vodstvom Stevena Sinfoskega, lahko s popolnoma drugačnimi okni dosegel veliko več. Računalniki so uveljavljena orodja, ki so jih ljudje navajeni uporabljati na določen način, ne povsem nova kategorija naprav, kot so bili pametni telefoni z zasloni na dotik. Zdaj se je Microsoft vrnil k starim, preizkušenim metodam in bo naredil vse, da bo vsaj to kolikor toliko delovalo. A tudi če uspeha znova ne bo, težko poskusi še kaj tretjega. Izmisliti bi si moral nekaj povsem novega v osebnem računalništvu, toda ta moment so mu ukradli drugi z napravami, ki jih imamo danes v žepu. Namizni in prenosni računalniki bodo vsaj še nekaj časa ostali podobni zdajšnjim in bodo poganjali okna, ki po lekciji s fiaskom windows 8 ne bodo bistveno drugačna.

Boj za trg, ki usiha

Karkoli pa Microsoft stori z okni, to ne vznemirja več nikogar. Zato tudi prvi nepompozen, skorajda neopazen izid oken po windows 95 s start me up. Računalništvo, še posebno njegov zabavni del, se je preselilo na mobilne mobilne naprave. PC-ji so postali nerazburljiva delovna orodja in ljudem je pretežno vseeno, kako so videti in kaj na njih teče, dokler se to dogaja razmeroma tekoče in jim omogoča učinkovito opravljanje dela in nalog, ki jih s temi napravami morajo in želijo opraviti. Že zdavnaj smo tudi presegli točko, ko je zavladal zakon dovolj dobrega. Vsaka naprava nad določenim cenovnim pragom je dovolj dobra za skoraj vse, razen za najzahtevnejša opravila in igričarstvo, s čimer pa se ukvarja nekaj odstotkov uporabnikov. Večina tako ni pripravljena odšteti kaj dosti več za nov računalnik, po naših opažanjih je trenutna meja v Sloveniji približno 600 evrov. Drage računalnike kupujejo samo tisti, ki jih res potrebujejo pri svojem delu ali zaradi zmogljivosti ali zaradi prenosnosti.

Tako so okna bistveno manj nujna kot nekoč, in ko k temu dodamo še odsotnost atraktivnih novosti pri programih, ki niso namenjeni obdelovanju fotografij, montiranju videa in pisarniškim opravilom - vsa pozornost programerjev in s tem tudi uporabnikov je znova usmerjena v program(čk)e za mobilnike - je spirala zaokrožena. Microsoft se torej bori za usihajoč trg, ki bo sicer še dolgo ostal, a je svoje najsvetlejše trenutke videl že pred leti. Ker na mobilnem področju ne more več prodreti (več o tem v spodnjem članku), bo moral spremeniti strategijo, kar pod vodstvom Satye Nadelle že počne. Po eni strani resda dela na tem, da je njegova platforma čim bolj izpopolnjena in uporabna, po drugi pa vse bolj skrbi, da je s kakovostnimi storitvami in vmesniki (aplikacijami) za njihovo uporabo prisoten na vseh pomembnih platformah. Windows 10 so tako morda res najboljša, a obenem tudi najmanj relevantna okna doslej.