Kje se je izgubilo zanimanje za PC-je?

Prodaja osebnih računalnikov kljub drugačnim napovedim in optimizmu proizvajalcev še naprej pada.

Objavljeno
16. april 2016 14.12
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret

Prodaja osebnih računalnikov usiha že tako dolgo, da nihče več ne šteje zaporednih četrtletij s padcem številk. Padanje je celo večje od pričakovanj. Največji analitski hiši Gartner in IDC sta objavili rezultate, ki jih proizvajalci ne morejo biti veseli. Kateri so razlogi, da PC-ji kupcev ne zanimajo več, in zakaj kljub temu na trg prihaja nekaj najbolj mikavnih modelov v zadnjih letih?

Po Gartnerjevih podatkih je prodaja v letošnjem prvem četrtletju dosegla 64,8 milijona računalnikov, s čimer je prvič po letu 2007 padla pod mejo 65 milijonov, glede na lansko enako obdobje pa je padla za 9,6 odstotka. IDC je izmeril še večji padec števila prodanih osebnih računalnikov, kar 11,5-odstotnega, in naštel le 60,6 milijona PC-jev, ki so našli kupce.

Analitiki navajajo plejado razlogov za manjše zanimanje. Eden glavnih je močan dolar, kar pomeni, da so izdelki v drugih valutah dražji, kot so bili kupci navajeni. Ponekod je kupno moč prizadela nizka cena nafte, denimo v Rusiji in Južni Ameriki, drugod pa borzni padci in lokalni makroekonomski problemi. Podjetja se še niso množičneje odločila za kupovanje novih naprav in prehod na windows 10 še vedno izvajajo zgolj pilotno. Toda kaj je tisto, kar običajne potrošnike poleg naštetega še odvrača od kupovanja novih PC-jev?

Nove kategorije naprav

Prvi in verjetno najpomembnejši razlog je zmogljivost osebnih računalnikov v zadnjem času. Tudi PC-ji, tako namizni kot prenosni, ki so stari že nekaj let, so večinoma še vedno dovolj »hitri«. Če se le uporabnik nekoliko potrudi, da na njih ni preveč programske »nesnage«. Tako marsikdo preprosto nima pravega razloga za menjavo, saj s starim računalnikom lahko postori vse tisto, kar mora in želi postoriti. Daljša je tudi vzdržljivost teh naprav, kvarijo se manj kot nekoč. Navsezadnje zato, ker so manj v uporabi. Vsaj za nekatera opravila so jih skorajda povsem nadomestili pametni telefoni. Ne sicer za vsa, večina za delo, ki vključuje tipkanje, tiskanje in še kaj, še vedno prisega na PC, toda za branje e-pošte, precejšen del brskanja po spletu in ogledov objav na družabnih omrežjih ter za poslušanje glasbe je danes primarno orodje telefon.

Je torej prihodnost taka, kot si jo zamišljajo Microsoft in še kdo s koncepti priključevanja večjih zaslonov in tipkovnic na telefon? Bomo prišli domov ali v službo, vtaknili telefon v režo v monitorju ali ga povezali z namensko škatlico z ustreznimi izhodi in vhodi ter z njim delali, kot bi z računalnikom? Zelo verjetno še nekaj časa ne. Ne Apple ne Google ne razvijata česa podobnega, sistem windows pa zaradi kroničnega pomanjkanja aplikacij ta čas že na telefonih ne omogoča marsičesa, kar uporabniki danes od teh naprav zahtevajo in pričakujejo. Kaj šele v kombinaciji s takim priključkom.

Poleg tega ljudem ideja namizne škatle in velikega monitorja ni več blizu, tudi pri nakupu novega računalnika razmišljajo samo še o prenosnikih, ki jim omogočajo bolj prilagodljivo in enostavno uporabo, hkrati pa so bolj estetski, tako na pogled kot pri sami infrastrukturi, saj ni na mizi in pod njo kup neuglednega kablovja. Obstajajo poskusi z napravami, ki so videti kot prenosniki, a so v resnici samo ohišje z zaslonom, baterijo, tipkovnico, sledilno ploščico in priključki, za delovanje pa se zanašajo na povezan telefon. Toda ključno vprašanje pri teh izdelkih je – če ga že prenašam s seboj, zakaj ne bi imel samostojnega in polno delujočega prenosnika?

Optimizem še ostaja

Tokrat, kot pravzaprav že pri prejšnji različici, prodaji niso pomagala niti nova Microsoftova okna. Windows 10 so kot brezplačna nadgradnja za vse uporabnike sedmice in osmice, ki ne zahteva zmogljivejše strojne opreme, kvečjemu podaljšali življenjsko dobo starih računalnikov, jih nekako pomladili. Pri windows 8 je bil razlog seveda drugačen. Splošno nenavdušenje nad njimi je kupce popolnoma odvrnilo. Podjetjem, ki so windows 8 množično preskočila, se prav tako ne mudi na desetico. Ponekod v zahodnem svetu celo nadomeščajo računalnike s tablicami.

Proizvajalci očitno ohranjajo optimizem in pričakujejo skorajšnji množičen val menjav starejših računalnikov, saj so letos predstavili kopico mikavnih novih modelov. Še posebej ultralahkih prenosnikov. Vendar je večina tudi ultradragih, zato z njimi ni mogoče pričakovati hudega povišanja prodajnih številk. Kvečjemu dobre marže za proizvajalce. Povsem mogoče je, da zaradi kombinacije zgornjih razlogov in sprememb v navadah, potrebah in programski opremi – e-pošto in pisarniške programe počasi zamenjujejo sodobne alternative – novega navala na osebne računalnike nikoli več ne bo.