Monitor ima matriko ips, kar pomeni dobre vidne kote in tudi kar pravilne barve. Vsekakor je slika dovolj jasna in kakovostna, če se uporabnik nekoliko potrudi, tudi barvno uravnotežena, da se večina neprofesionalnih kupcev ne bo nad ničemer pritoževala. Pri diagonali 27 palcev (68,58 cm) je morda tolikšno število točk na zaslonu, ki ga ne gledamo na deset centimetrov, skoraj pretirano, saj tudi razločljivost 2560 x 1400 (QHD) že da dovolj ostro sliko. Pa vendar 4k prinese še nekaj dodatnega manevrskega prostora in dodatnih podrobnosti. Predvsem pa je čisto nekaj drugega, če si fotografije in videe, posnete in objavljene v 4k, tudi ogledamo v (skoraj) izvirni razločljivosti. Besedilo je videti res ostro (ko vse pravilno nastavimo in vsaj enkrat na novo zaženemo računalnik), tudi za urejanje fotografij je tak monitor odličen, pa za uporabnike, ki imajo naenkrat odprtih in po namizju razpostavljenih veliko oken, medtem ko pri brskanju po spletu ne pridobimo veliko. Zaradi podpore tehnologiji freesync, ki zmanjšuje zatikanje v igrah, je monitor primeren za igričarje.
Kot že pri monitorjih QHD je treba paziti na ustrezen izhod in dovolj zmogljivo grafično kartico. Večina novejših Intelovih procesorjev in njihovih integriranih grafičnih rešitev na srečo že omogoča prikazovanje slike 4k, medtem ko je pri samostojnih grafičnih karticah treba nekaj več pazljivosti. Kartica mora imeti izhod displayport, takih pa ni za manj kot sto evrov. In večina tovrstnih kartic za delovanje zahteva dovolj zmogljiv napajalnik. Pred nakupom monitorja 4k morate zato nujno preveriti, kakšno strojno opremo imate, in morda opraviti še kakšno nadgradnjo.
Malo priključkov