Tiskane izdaje
V poplavi na pogled zelo podobnih telefonov s skoraj ali povsem identičnimi specifikacijami se občasno vendarle najde kakšen posebnež. Eden takih je bil ruski yotaphone z dodatnim zaslonom iz e-črnila na zadnji strani, švedsko podjetje Zound Industries, ki med drugim razvija in trži slušalke in zvočnike pod blagovno znamko Marshall, pa je predstavilo telefon, namenjen glasbenim navdušencem. Marshall London si nam na sejmu IFA uspelo pobliže ogledati in tudi na kratko poslušati.
Redki so telefoni z edinstvenimi, izstopajočimi lastnostmi. Marshall London jih vsekakor ima, a bodo najbrž zanimive za ozek krog uporabnikov. V telefonu je namenski zvočni procesor, ki skrbi za boljšo reprodukcijo (in tudi zajemanje) zvoka, kot so je sposobni drugi telefoni na trgu. Na sprednji strani sta stereo zvočnika, podobno kot pri htc one, le da sta ta še glasnejša in menda tudi zvočno kakovostnejša. Glede trditev o glasnosti smo se na lastna ušesa prepričali, da držijo, glede kakovosti pa bi morali izvesti daljši test, toda že ob nekajminutnem poslušanju bi s precejšnjo gotovostjo lahko trdili, da je frekvenčni razpon večji kot pri htc in zvok bolj »poln«.
Poleg dveh zvočnikov ima London tudi izhoda za slušalke, tako da lahko dva naenkrat poslušata, kar telefon predvaja, vsak s svojo glasnostjo. Med izhodoma je tipka za hitri zagon glasbene aplikacije. Za uravnavanje glasnosti pa ima švedsko-britanski telefon namesto klasične tipke ob strani kolesce, ki sicer ni analogno, a vseeno v povezavi s programsko opremo omogoča brezstopenjsko nastavljanje glasnosti, kot »regler« na mešalnih mizah. Tudi mikrofon so snovalci telefona podvojili, kar naj bi bilo še posebej uporabno pri snemanju glasbe. Nekaj glasbenih dodatkov je tudi v programski opremi, denimo izenačevalnik, ki je v vseh aplikacijah, in aplikacija za nadobudne didžeje.
Poslušali smo tako vgrajena zvočnika kot predvajanje skozi priložene slušalke. Tudi ta glasba je bila slišati dobro, z manj zvočnimi pomanjkljivostmi, kot jih srečamo običajno, ko so ali preveč poudarjeni basi in je zgornji frekvenčni spekter zanemarjen ali pa glasba nima nikakršne globine, ker basov skorajda ni. In kolesce za nastavljanje glasnosti je dober prijem.
Telefon je tudi na otip drugačen od večine. Plastika je rahlo gumirana in omogoča dober oprijem. Za današnje standarde je tudi precej majhen. Zaslon z diagonalo 4,7 palca deluje lepo, a s svojo razločljivostjo 720 x 1280 točk vseeno kot ena redkih zunanjih lastnosti razkriva, da tega telefona kljub ceni, ki presega 500 evrov, ne moremo uvrščati višje od nižjega srednjega razreda. Poganja ga namreč procesor snapdragon 410, ki ga običajno najdemo v vsaj pol cenejših izdelkih. Dva gigabajta delovnega pomnilnika in 16 GB prostora za podatke sicer malo omilita varčevanje pri strojnih lastnostih, a vseeno je to po prvih vtisih izdelek za resne ljubitelje in ustvarjalce glasbe. Ti bodo navdušeni tudi nad tem, kar bodo zagledali, ko bodo odstranili pokrov zadnje strani, da bi vstavili kartico sim (in morda še micro sd). Na bateriji nad Marshallovim logotipom namreč piše Long live rock'n'roll (Naj živi rock'n'roll).
