Tiskane izdaje
Pristojni ministri držav članic Evropske unije so danes, kljub slovenskemu glasu proti, potrdili nova pravila glede gostovanja v mobilnih omrežjih in internetne nevtralnosti. Sveženj pravil o enotnem telekomunikacijskem trgu naj bi že ta mesec sprejel tudi evropski parlament, če ne bodo poslanci presenetili z drugačno držo od pričakovane. Če pravila potrdijo, bodo predvidoma začela veljati spomladi prihodnje leto.
Konec roaminga sredi 2017
Glavni del uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu zavzema odprava roaminga. Od 15. junija 2017 namreč ponudniki mobilne telefonije, če bo uredba izglasovana, ne bodo več smeli dodatno zaračunavati uporabe mobilnega telefona v drugih državah EU. Bodo pa imeli možnost uveljaviti načelo »pravične uporabe«, da posameznik v tujini ne bi preveč govoril ali prenesel prevelike količine podatkov. Mejo, pri kakšnih (dnevnih ali mesečnih) količinah bo začela veljati pravična uporaba, bo evropska komisija določila do 15. decembra prihodnje leto.
Že pred tem, 30. aprila, se bodo cene gostovanja znova znižale, saj bodo operaterji lahko zaračunavali le pet dodatnih centov za klic, dva centa za sms ali mms in pet centov za megabajt podatkov. To so dodatki na domače cene, skupno pa cena v tujini ne bo smela presegati zdajšnjih limitov − 23,18 centa za minuto klica, 7,32 centa za sms in 24,40 centa za MB.
»Dogovor o odpravi stroškov mobilnega gostovanja kaže, da EU državljanom njenih članic lahko prinese konkretne ugodnosti. Evropa zna izpolniti pričakovanja,« se je po sprejetju uredbe, ki ji Slovenija zaradi nezadostnega varstva internetne nevtralnosti nasprotuje, po prsih trkal predsedujoči evropskemu svetu, luksemburški premier Xavier Bettel.
Na račun slabše zaščite internetne nevtralnosti
Vendar so ukinitev roaminga telekomunikacijski ministri zabarantali za blažja pravila o internetni nevtralnosti, ki operaterjem nikoli ni bila po godu. Poleg tega so posledice konca roaminga nepredvidljive. Povsem mogoče je zvišanje cen naročnin in tako dražja uporaba storitev doma in cenejša v tujini, kar pa bodo občutili samo tisti, ki pogosto potujejo.
Uredba naj bi sicer po celotni EU uzakonila internetno nevtralnost − zdaj jo varujemo le v Sloveniji, na Nizozemskem in še v peščici drugih držav. Operaterji bodo po novem morali ves internetni promet obravnavati enakopravno, vendar bodo hkrati imeli možnost »upravljanja prometa« za nemoteno delovanje interneta. Vendar bo moralo temeljiti na tehničnih, ne ekonomskih merilih. Upočasnjevanje prometa bo dovoljeno le ob napadih ali večjih zgostitvah.
Toda operaterji bodo imeli kljub vsemu možnost ponujati storitve, ki jim bodo v omrežju dajali prednost. Med temi uredba navaja storitve e-zdravja in povezane avtomobile, naj bi pa o tovrstnih izjemah odločali nacionalni regulatorji. In operaterji bodo morali pri tem zagotavljati dovolj hiter dostop do ostalih internetnih storitev. Kaj vse bodo poskušali operaterji pri regulatorjih potrditi kot izjemo, za zdaj ne bomo ugibali. Slovenska vlada je sicer pred današnjim zasedanjem predložila uradno izjavo, v kateri je pojasnila svoje razloge za glasovanje proti uredbi. Med drugim je zapisala, da se boji nastanka »interneta dveh hitrosti − počasnega po načelu najboljših prizadevanj in hitrega z zagotovljeno kakovostjo za višjo ceno«.
Enako pomembno pa je to, česa uredba izrecno ne prepoveduje. Nič namreč ne govori o nedopustnosti cenovnega razlikovanja pri internetnem prometu in storitvah, kar pomeni, da se lahko vrne tako imenovana ničelna tarifa, torej brezplačen prenos podatkov za določene storitve v mobilnih omrežjih. Če jih bodo potrdili še evroposlanci, bodo nova pravila o internetni nevtralnosti začela veljati s 30. aprilom 2016, Slovenija pa bo najverjetneje morala spremeniti 203. člen zakona o elektronskih komunikacijah in s tem zmanjšati zdaj že tri leta veljavno zaščito nevtralnosti interneta.
