Tiskane izdaje
Uredba o enotnem telekomunikacijskem trgu je pred leti, ko so jo v evropski komisiji začeli pripravljati, vključevala veliko več od zgolj roaminga in internetne nevtralnosti. Kot pa se rado zgodi z dokumenti na evropski ravni, kjer se morajo uskladiti trije odločevalci - komisija, pristojni ministri v obliki evropskega sveta in parlament - in kjer so interesi držav tako različni, marsikatera ideja in rešitev odpade, ker zanjo preprosto ni mogoče doseči soglasja. Nekaj časa je celo kazalo, da bo celotna uredba propadla, a se je politikom in lobistom le uspelo zediniti, da prikažejo odpravo roaminga kot nov velik uspeh bruseljske politike pri zaščiti evropskih državljanov in njihovih denarnic, zraven pa bodo spisali na papirju lepo zveneče odstavke o internetni nevtralnosti, ki pa bodo v praksi puščali veliko izjem in možnost uvajanja »interneta dveh hitrosti« z izgovorjanjem na tehnične razloge in inovativne storitve.
Roaming še naprej edini »uspeh« evropske komisije
Operaterji, ki so v zadnjih letih ugotovili, da so bitko za visoke cene gostovanja izgubili, so spremenili nekdanjo taktiko. Niso več na vse možne lobistične in druge načine poskušali preprečiti nadaljnjega nižanja cen mobilnih storitev v tujini, ampak so bili pripravljeni »popustiti«, kot vse kaže v zameno za takšna nevtralnostna pravila, ki jim bodo v prihodnjih letih omogočala uresničevati njihove dolgoročne strateške interese. Medtem že tretja evropska komisija po vrsti nižanje cen oz. tokrat odpravo roaminga - ki pa niti ob dokončnem sprejemu uredbe še ni povsem zagotovljena - prikazuje kot svoj največji uspeh na področju informacijske družbe. Ker tu najlažje najde neposredno (denarno) korist za uporabnike, toda hkrati pozablja na morebitne stranske posledice te uredbe, kot je zelo verjetno zvišanje domačih cen, predvsem pa na pomembnost odprtega in nevtralnega interneta za evropsko gospodarstvo in iste Evropejce, ki jim morda poceni ali zastonj roaming pride prav nekajkrat na leto, internet pa uporabljajo vsak dan.
Operaterji bodo sicer po predlogu uredbe dodatne stroške uporabe mobilnega telefona v tujini morali nehati zaračunavati s 15. junijem 2017. Vendar se mora prej izpolniti nekaj pogojev. Do konca prihodnjega leta bo morala komisija določiti prag, do katerega se bo štela t. i. pravična uporaba in nad katerim bodo operaterji še lahko zahtevali dodatno plačilo. Koliko minut in megabajtov bodo imeli uporabniki na voljo do tega praga, še ne vemo. Poleg tega bo morala komisija opraviti pregled cen medomrežnega povezovanja in jih v navezi z nacionalnimi regulatorji prilagoditi tako, da bo odprava roaminga sploh mogoča. Torej imajo operaterji še vedno upanje na dodatno podaljšanje zdajšnjega stanja. O tem, kaj se utegne zgoditi, če bodo naročniki dejansko lahko tudi v tujini porabljali svoje domače zakupljene količine, pa so poznavalci dokaj enotni. Operaterji bodo verjetno zvišali cene, morda pred tem še dokončno opustili subvencije za telefone, a vsekakor bodo nekako poskusili nadomestiti izgubljene prihodke. Tako bomo nazadnje vsi plačevali več, da bodo tisti, ki pogosteje potujejo, takrat plačevali manj.
Internet in »nove inovativne vsebine«
Pravila o internetni nevtralnosti, ki bi po zdajšnjem predlogu začela veljati aprila prihodnje leto, prinašajo večino pričakovanih ključnih besed. Operaterjem nalagajo enakopravno obravnavo vsega internetnega prometa in prepovedujejo njegovo diskriminacijo, omejevanje ali upočasnjevanje. Tako ne bi smeli blokirati določenih storitev, ker želijo preferirati ali svoje ali partnerske, in zaradi podobnih razlogov ne bi smeli upočasnjevati izbranih storitev oz. nekaterim v omrežju dajati prednost pred drugimi. Toda operaterji bodo dobili možnost ponujanja »posebnih« storitev s prednostno obravnavo, ki pa ne bi smele krniti hitrosti dostopa do ostalih internetnih vsebin.
Uredbo lahko razumemo tudi tako, da te nove storitve ne bodo uporabljale klasičnega interneta ali vsaj ne bodo dostopne na spletu. Uredba omenja e-zdravje (operacije na daljavo) in povezane avtomobile, povsem možno pa je, da bodo operaterji, v navezi s ponudniki, pri nacionalnih regulatorjih poskusili »certificirati« še druge izjeme. In te storitve ponujali po drugih kanalih, morda celo z namensko opremo, ne prek običajnega dostopa do interneta. Tako bi lahko večina zanimivih, atraktivnih storitev postala plačljivih in dostopnih samo v določenih omrežjih (pri določenih operaterjih), kjer bodo delovale odlično, a ne bodo na voljo vsem uporabnikom. Na internetu pa bo ponudba vsebin osiromašena in bo postal omrežje za reveže.
Poleg tega bodo operaterji imeli možnost »upravljanja prometa« za nemoteno delovanje interneta. Resda samo zaradi tehničnih težav ali ob krekerskih napadih, ne iz ekonomskih razlogov. Vendar tudi to odpira polje za potencialne zlorabe, saj bi lahko ponudniki prikazali, da so morali poseči v promet zaradi zaradi preobremenitev v omrežju, čeprav to ni bilo nujno res.
Nekaterih vidikov nevtralnosti uredba ne zajema
Uredba tudi povsem izpušča določene vidike internetne nevtralnosti. Ne govori o morebitni cenzuri ali omejevanju svobode govora. Tako filtriranje vsebin ne bo prepovedano, kar bi lahko izkoriščale tako nacionalne vlade kot nadnacionalni ponudniki, ki določenih mnenj, tematik ali celo ljudi ne bodo želeli videti na svojih platformah. In, nenazadnje, ne bo prepovedano razlikovanje internetnega prometa glede na ceno. Kar znova dopušča t. i. ničelno tarifo - brezplačen podatkov za izbrane storitve v mobilnih omrežjih. V Sloveniji je regulator na osnovi zakonskih določil izdal odločbe, na osnovi katerih so operaterji moralo prenehati s tovrstno prakso, če bo uredba potrjena, pa se bo zero rating verjetno vrnil. In z njimi diskriminacija neizbranih ponudnikov in tistih naročnikov, ki bi raje uporabljali kakšno drugo storitev, brez zastonjskega prenosa podatkov.
Evropski parlament bo o uredbi glasoval na plenarnem zasedanju 27. ali 28. oktobra. Še pred tem bo 13. oktobra glasovanje na odboru za industrijo, raziskave in energetiko. Ker sta evropski svet in parlament uredbo že uskladila, verjetno ne bo veliko poseganja vanjo z dopolnili. Še vedno pa ostaja možnost, da poslanci glasujejo proti. Morda smo bili pri opisovanju posledic nekoliko črnogledi. Toda brez tovrstnega opozarjanja ni nikakršnih možnosti, da bi parlament dejansko zavrnil uredbo in dal vsem skupaj novo priložnost, da spišejo manj luknjičasta pravila o internetni nevtralnosti.
***
Zakaj je pomembna nevtralnost interneta
Ker bomo plačevali več za manj interneta
Evropska komisija in Svet Evrope hočeta sprejeti zakonodajo, ki bi telekomunikacijskim operaterjem omogočila diskriminacijo internetnega prometa in storitev. Najbolj priljubljene spletne storitve - digitalne vsebine, oblačna hramba in družabna omrežja - utegnejo postati plačljive. Uporabljali jih bodo lahko samo tisti naročniki, ki bodo pripravljeni plačati za »premijske storitve«, ostalim pa bo ostal samo osiromašeni internet z nizkimi hitrostmi prenosa podatkov in blokiranimi konkurenčnimi storitvami.
Ker je ogrožena svoboda izražanja
Evropski parlament je sprva vztrajal, da na internetu ne smemo dovoliti cenzure. Nova uredba kljub temu ne vsebuje nobene varovalke, ki bi spletne uporabnike zaščitila pred cenzuro. Sedanje besedilo je predlagala Velika Britanija, ki že nenadzorovano in neučinkovito blokira in filtrira spletne vsebine. Brez ustreznih pravnih varovalk in zagotovljene nevtralnosti interneta bi to moč lahko pridobila tudi zasebna telekomunikacijska podjetja. Takšna ureditev pa bi resno ogrozila pravico do svobode izražanja in državljanske pravice, ki jih varuje evropska zakonodaja.
Ker bi izguba nevtralnosti zatrla inovacije
Odprava nevtralnosti interneta bi zatrla odprto inovativno okolje, zaradi katerega se je internet sploh razvil. Dokler sta na internetu zagotovljeni nevtralnost in odprtost, lahko vsak posameznik ali podjetje razvije in predstavi nove storitve. Ponudniki interneta ne smejo presojati, katero spletno storitev, poslovni model ali inovacijo bodo ponujali na internetni infrastrukturi. Odprava nevtralnosti interneta pa bi ponudnikom omogočila ekskluzivne pogodbe z izbranimi ponudniki, ki bi imeli na internetnem omrežju veliko prednost, ali celo blokado konkurenčnih storitev.
