Pravica do globalne pozabe

Zgodnji internetni misleci so v osemdesetih in devetdesetih letih sanjarili o globalnem elektronskem svetu, kjer ne bodo veljale omejitve fizičnega sveta in nacionalnih držav. Vendar vprašanje elektronske pozabe vsakič znova opozarja, da politična geografija tudi na internetu ni pozabljena.

Pri ameriškem Googlu so prejšnji teden zavrnili zahtevo francoskega varuha osebnih podatkov, da morajo »pravico do pozabe« upoštevati tudi na svojih neevropskih iskalnikih, ne samo na googlu.fr (ali googlu.si). Predstavniki francoske agencije za varovanje podatkov CNIL se sklicujejo na odločitev sodišča Evropske unije in stališče evropske komisije, da imajo državljani EU od spletnih iskalnikov pravico zahtevati izbris določenih osebnih podatkov.

Evropski komisarji so trdili, da morajo imeti državljani tudi na spletu pravico do ugovora in popravka ali možnost, da se jim po določenem času izbriše osebna spletna kartoteka. Sodišča so po več evropskih državah obravnavala primere, ko so zastareli ali napačni rezultati spletnega iskanja povzročili poslovno škodo ali uničili ugled, a posamezniki niso imeli možnosti pritožbe. Zato so morala internetna podjetja v EU omogočiti takšen izbris in samo pri Googlu so doslej obravnavali več kot 250 milijonov zahtevkov za umik domnevno spornih povezav z iskalnega seznama.

Dvojna merila

Ameriški podjetniki nad evropskimi zasebnostnimi pravili niso navdušeni in jih že v EU pogosto nočejo upoštevati – tudi zato, ker so kazni bistveno manjše od prihodkov, ki jih ustvarijo s storitvami. Odgovor Googla na francosko zahtevo je bil tako pričakovan. Njihov pooblaščenec za zasebnost Peter Fleischer je na blogu zapisal, da pravica do pozabe velja samo v Evropi in ne po celem svetu, zato je ne bodo upoštevali na neevropskih različicah (na googlu.com so še vedno dostopne povezave, ki jih umaknejo z googla.si). Dodal je, da nobena država ne sme imeti nadzora nad vsebinami, do katerih lahko dostopajo prebivalci v neki drugi držav, saj bi lahko na ta način prevladala volja najmanj svobodnih držav.

Zadnji francosko-ameriški zaplet je znova pokazal, da bi bilo treba za morebitno globalno regulacijo interneta najprej uskladiti zelo različne vrednote in politike, kar je v praksi skoraj nemogoče. Komentatorji pa so opozorili tudi na dejstvo, da ameriška internetna podjetja nikoli ne protestirajo, kadar po vsem svetu uveljavljajo ameriške politične in gospodarske interese. Google tako povsod skriva iskalne zadetke, ki po ameriških merilih pomenijo (domnevno) kršitev avtorskih pravic, čeprav je lahko avtorska zakonodaja drugod precej drugačna.