Tiskane izdaje
Že na letošnji NT konferenci je Trnovec nakazal, da utegne biti konec stalnega opravičevanja, zakaj tega ali onega Microsoft v Sloveniji ne ponuja. Novi direktor je tudi naklonjen vse večji odprtosti korporacije, ki se kaže po nastopu novega predsednika uprave Satye Nadelle.
Microsoft je v zadnjih mesecih pokazal nekaj omahovanja glede njegove vizije prihodnosti osebnega računalništva. Pri windows 8 je vse temeljilo na dotiku, pri xboxu na kretnjah in glasu, zdaj pa ste se povlekli nazaj, s tem ko ste v windows 8.1 dodali nove možnosti upravljanja z miško, pri xboxu odvzeli kinect. Kje vidite razloge, da vizija še ni zaživela? Je bila morda njena realizacija slaba ali so uporabniki preprosto preveč tradicionalistični?
Pri prestavljanju meja, postavljanju novih standardov je vedno vprašanje, kako hitro je mogoče iti. Koncept windows 8 se pravzaprav potrjuje. Ko smo ga prilagodili željam uporabnikov, veliko uporabnikov ugotavlja, da je to dober operacijski sistem. Nismo ga spreminjali v temeljih, ampak smo popravili storjene napake. Prezrli smo enostavno dejstvo - hitrost menjave strojne opreme. Ko smo predstavili windows 8, večina ni imela naprav z zaslonom na dotik. Prenosnik pa ni naprava, ki bi jo menjali vsako leto, ljudje večinoma to počnejo na pet let. To pomeni, da uporabnik sistema še nekaj let ne bo doživel tako, kot je bil zamišljen. Zato so ti popravki, s katerimi je miška spet bolj v ospredju, umestni. Ponudba xboxa brez kinecta pa je pač eden od tržnih prijemov.
Zagotovo so popravki windows 8.1 dobrodošli in precej pripomorejo k enostavnejši uporabi. Vseeno pa ste storili korak nazaj od tistega, kar ste na začetku želeli doseči.
Če bi bila adopcija naprav z zaslonom na dotik bistveno večja, verjetno teh popravkov ne bi delali. V prihodnjih nekaj letih, ko bodo ljudje še menjali naprave, bo windows 8 vedno bolj priljubljen, o tem sem prepričan.
Težava je bila tudi v tem, da računalnikov z zaslonom na dotik sploh še ni bilo v trgovinah, ko je prišel windows 8. Prihajali so kasneje, čez pol leta ali šele čez eno leto, ko je bilo že prepozno.
Drži. Dober dogovor s proizvajalci strojne opreme je umanjkal. Če bi sočasno prišla v trgovine množica atraktivnih, cenovno dostopnih naprav z zaslonom na dotik, bi bilo zagotovo drugače.
Zgodil pa se je še en fenomen. Nekatera podjetja so se namreč odločila, da so z novimi računalniki namesto osmice vzela windows 7.
Da. Kar nekaj zapletov in nenavdušenja pri uporabnikih je bilo. Veseli pa smo, da se to zdaj drastično spreminja. Tudi zato, in na to stavimo, ker se uporabniki odločajo, da na windows 8 ne bodo imeli samo namiznih računalnikov, ampak tudi tablice in telefone. Ko začnejo uporabljati cel ekosistem, potem ni več vprašanja, kaj bodo imeli na namizju.
Ste pa tudi razširili ponudbo znotraj strogega ekosistema svojih naprav in operacijskih sistemov. Ponudili ste office 365 za ipad in iphone, tudi za android. Zdaj Microsoftova Nokia je predstavila androidne mobilnike.
To je zelo zanimivo vprašanje za Microsoft. Tu se vidi prelom s preteklostjo. Naša strategija je ponujati storitve iz oblaka na katerihkoli napravah. Prišel je trenutek, ko smo se morali odločiti, ali bomo ponujali storitve omejenemu številu uporabnikov, ki imajo naše naprave ...
... in branili svojo lastno trdnjavo.
Tako, imeli svoj zaprt ekosistem. Ali pa ponujali storitve komurkoli. Ni skrivnost, da je bilo branjenje svojega ekosistema vizija, ki je zdržala več kot trideset let. In je dobro delovala za Microsoft, za njegove delničarje in uporabnike. Ni pa ta vizija v skladu z novo filozofijo. Če pravimo, da smo podjetje za storitve in naprave, potem te storitve ne morejo biti omejene. Zelo vesel sem, da smo se pogumno podali v to, zadeva je zelo uspešna in poti nazaj ni več.
Vaš ekosistem je mogoče malo bolj naravnan v to, da je mogoče z mobilnimi napravami tudi kaj resnega narediti. Kakšen drug pa bolj v sporočanje, zabavo, igre ali še kaj tretjega.
Ponujamo okolje, storitve, s katerimi ljudje lahko naredijo več. Pametni telefoni in tablice šele zdaj postajajo uporabni za produktivnost. Prepričani smo, da je tu naša prednost. Zato se naše tablice v Sloveniji zelo uveljavljajo v vertikalnih scenarijih, kjer je treba informatizirati poslovni proces, za katerega je tablica primerna naprava, po drugi strani pa je treba zagotoviti integracijo z vsemi sistemi, varnost in uporabniško izkušnjo. Morda so naše prednosti tu trenutno bolj očitne kot na področju domačih uporabnikov.
Sama ponudba tablic z windows 8.1 za končne uporabnike v Sloveniji niti ni posebej obširna.
Dejstvo je, da nismo zadovoljni s to ponudbo. Prvič zato, ker v Sloveniji še vedno niso na voljo tablice surface. Seveda na tem delamo in seveda bo prišel trenutek, ko bodo na voljo. Nismo pa zadovoljni niti s ponudbo drugih proizvajalcev. Vendar glede tega situacija v Sloveniji ni nič slabša ali boljša kot kjerkoli drugje.
Stalna boleča Microsoftova zgodba, ki ste jo že nakazali s pripombo o tablicah surface, je nedostopnost naprav in storitev v Sloveniji. Znate našteti vse, ki pri nas niso na voljo?
Verjetno jih ne znam, še posebej ne vseh spletnih storitev okoli xboxa. So poti okrog tega, xbox se v Sloveniji da kupiti, seveda pa taka situacija ni v redu.
Na sedežu slovenskega Microsofta se pogosto pretvarjate, kot da xbox sploh ne obstaja.
Res je. Glede tega nimamo kaj skrivati. Prvič, Slovenija ni v kakorkoli slabšem položaju kot vsaka po velikosti trga primerljiva država. To, da surface, xbox, xbox music pri nas niso dostopni, ni naperjeno proti naši državi. Je pa za Microsoft ta del poslovanja, s strojnimi napravami, ki vključuje neko produkcijo, neko logistiko, podporo, servis, zelo drugačen od osnovnega posla prodaje licenc za programsko opremo. Sistem vzpostavljanja podpore za ves svet mogoče traja malo dlje, kot bi trajal, če bi bili specialisti za strojno opremo. In je izjemno drag. Po eni strani je problem kapacitet, ker nimamo celega pogona v ozadju, ki bi se s tem ukvarjal. Po drugi strani pa je tudi stvar kalkulacije, kdaj se to izplača. Verjemite mi, da vsi direktorji v razvitih manjših državah, tudi v Luksemburgu nimajo surfacea, to jasno povemo. Da nas to moti. To ni stanje, ki bi ga Microsoft upravičeval kot normalno, to je nedoslednost, napaka v sistemu. Ne znam pa povedati, kdaj se bodo stvari spremenile. Druge možnosti kot povsod ponujati vse niti nimamo, če hočemo staviti na to, da imamo najboljšo uporabniško izkušnjo.
Kdo dejansko odloča o tem? Kdo gleda tabelo s podatki o velikosti trga in reče, tega pa v Sloveniji ne bomo ponujali? Ljudje znotraj regije, v evropskem štabu ali v Redmondu?
Če sprašujete o kraju, je to brez dvoma Redmond, in tabele gledajo ljudje, ki so odgovorni za ta posel, ki skrbijo za dobičkonosnost denimo xboxa. Če bi tu v regiji vprašali kogarkoli, vključno s predsednikom centralne in vzhodne Evrope, bi bili vsi za to, da je vse na voljo povsod. Tudi več in bolj organizirano delamo na tem, predvsem poskušamo prepričati korporacijo, da bi države v Evropski uniji, ki še nimamo enega ali drugega, lahko bile obravnavane v paketu. Navsezadnje ni carin in drugih zapletenih logističnih vprašanj.
Microsoft bo tako ali tako moral rešiti logistiko s telefoni, ki jih je prevzel od Nokie. Če boste želeli telefone v Sloveniji, boste morali imeti distributerja, servis in vse drugo. V paketu bi verjetno lahko zraven spravili tudi surface.
In ga tudi bomo. Hardverske logistike se bomo učili od Nokie. Treba pa je vedeti, da bo ta integracija trajala kakšno leto.
Koga vi osebno prepričujete, da bi vse omenjeno moralo biti na voljo? Do koga imate dostop?
Predvsem prepričujem dva nivoja nad sabo. Najvišji nivo je predsednik regije centralne in vzhodne Evrope, ki je odgovoren za 32 držav, vključno z Rusijo. V Sloveniji je bil 25. aprila in to je bila ena od tem. On je tudi človek, ki to pobudo zelo močno pelje proti Redmondu in ki prodaja idejo enotnega pristopa do držav članic EU, ki tega še nimamo. Sem optimist, prepričan sem, da se čez tri leta ne bova pogovarjala o isti temi.
Koliko nivojev je še med predsednikom regije in ljudmi, ki v Redmondu dejansko odločajo?
En nivo, ki se imenuje Microsoft International. Ta pokriva poslovanje Microsofta povsod, razen v Severni Ameriki.
Za storitve, kot je xbox music, pa je verjetno manj upanja kot za same naprave?
Pravzaprav ne. To je prav tako ena od težav, pa tudi ena od potencialnih prednosti. Imamo namreč pristop, da ko vstopimo na neki trg, vstopimo stoodstotno. Gremo z vsemi stvoritvami, z vso lokalizacijo. Kar je seveda naporno.
Pa tudi prav.
Zagotovo. Drugače bi se zdajle pogovarjala o tem, zakaj je Slovenija v podrejenem položaju, zakaj samo prodajamo naprave, nimamo pa storitev. Sicer nima nobenega smisla ponujati samo škatel, ne pa storitev. Tudi zato gre bolj počasi. Nepredstavljivo velik strošek je lokalizacija storitev, kot sta bing ali cortana. Ta je za zdaj na voljo izključno v ZDA.
Bi se strinjali s tem, da je bila sama izbira imena windows phone neposrečena? Ljudje imajo ob imenu windows precej negativnih asociacij in si oken pač ne želijo na telefonu.
Večji problem je, da je poimenovanje znotraj sveta windows zelo kompleksno. Pričakujem, da bomo ta problem sčasoma rešili, zdaj smo že poenotili na windows (phone) 8.1. Če želi uporabnik povedati, kaj uporablja, mora navesti različico oken, pisarne in tako naprej. Na drugi strani pa rečeš, uporabljam android ali uporabljam iphone, in si povedal vse.
Kako se v Sloveniji uveljavlja office 365?
Je zelo uspešna zgodba, v omenjeni regiji smo glede deleža officea 365 v primerjavi s klasičnim zelo, zelo spredaj. Uspehe imamo v velikih in malih podjetjih, rezerva pa je še v ponudbi za domače uporabnike. Ponudba je fenomenalna, ampak ni dovolj znana.
Ni problem cena?
Vedno je cena ovira. Ampak 99 evrov na leto za pet licenc za vse tipe naprav ni strošek, ki bi bil zunaj okvirov zmožnosti. Zdaj imamo še različico za en računalnik, ki je cenejša, 70 evrov. Dražja različica pa ima tudi moment enostavnega upravljanja. Zelo lepo rešuje tako problem namestitev kot skupnega odložišča dokumentov v shrambi onedrive. Po novem ima 320 tisoč slovenskih šolarjev, dijakov in študentov možnost dobiti office 365 brez dodatnih stroškov, če jim šola to omogoči, ker smo to dosegli ob podpisu pogodbe z ministrstvom za šolstvo, ki je kupilo licence za svoje uporabnike. Tudi oni lahko to doma namestijo na pet računalnikov. Zato bomo kmalu imeli veliko penetracijo, saj je družin, ki imajo nekoga v šoli, pravzaprav večina.
Torej boste izrinili piratske namestitve in odprtokodne zbirke.
Izboljšali bomo uporabniško izkušnjo. Ker ta pri piratskih različicah ni enaka kot pri legalnih, v primerjavi z odprtokodnimi pa smo prepričani, da je naša veliko boljša.
Mogoče je treba ljudi prej še malo bolj navaditi na onedrive. Zdi se mi, da je kakšna druga oblačna shramba v Sloveniji bolj priljubljena.
Microsoft ni podjetje, ki bi se rodilo v oblaku. Dropbox se je. Uporabniki pa so vse te storitve z veseljem preizkušali in se nanje navadili. In se manj ukvarjali s tem, kaj Microsoft na tem področju ponuja. Vsak uporabnik lahko tudi še naprej uporablja dropbox, enostavno izbere oziroma za privzeto nastavi ustrezno mapo in dela nemoteno naprej. Taka odprtost se mi zdi pravilna. Ponujamo pa seveda svojo alternativo, za katero smo prepričani, da jo odlikuje večja produktivnost.
