Še vedno čakamo na uresničitev potenciala računalniških dvoživk

Meje med tablicami in prenosniki se res brišejo, a dve ločeni napravi sta za zdaj še vedno boljša izbira.

Objavljeno
27. september 2014 16.07
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Kupci nad njimi niso navdušeni, toda njihovi snovalci se ne dajo. Pripravljajo nove in nove različice računalniških dvoživk, križancev med prenosnikom in tablico. Z novim Intelovim procesorjem core m bodo morda tovrstni izdelki končno izpolnili nekaj svojega potenciala.

Poleti smo uporabljali dva nova predstavnika poceni križancev – Acerjev aspire switch 11 in Asusov najnovejši izdelek iz modelne linije transformer, tf103c. Druži ju strojna zasnova, saj temeljita na štirijedrnem Intelovem procesorju atom (bay trail) in dveh gigabajtih pomnilnika, toda princip »hibridnosti« je precej različen in na acerju tečejo okna, na asusu pa android. Skupno obema je še to, da sta dokaj poceni – med 300 in 400 evri, odvisno od vgrajenega prostora za podatke – in tako nagovarjata uporabnike, ki razmišljajo o nakupu tablice ali novega poceni prenosnika.

Zdaj že nekoliko skrhana naveza Wintel, proizvajalci strojne opreme in tudi Google (s sistemoma android in predvsem chrome os) namreč poskušajo prepričati kupce, da je bolje kupiti napravo, ki združuje vse funkcionalnosti, kot pa »sklepati kompromise« z nakupom ali samo tablice, ki se z dodatno tipkovnico sicer da razširiti v zasilen prenosnik, ali samo prenosnika, s čimer izgubimo ves zabavni del uporabnosti tablice. Toda tudi naš zadnji preizkus je še enkrat potrdil, da so kompromisi pri dvoživkah verjetno še večji in da izdelki, kot je Lenovova yoga, ostajajo edini posrečeni primerki takega združevanja več konceptov v eno napravo.

Solidna »netbooka«, neposrečeni tablici

Asus je tipičen predstavnik hibridnih prenosnikov. Zaslon se s pomočjo premičnega zatiča sname iz vrtljivega ležišča v tipkovnici, s čimer postane tablica. Ko ga vpnemo, je transformer mini prenosnik, nekakšen duhovni naslednik že pokojnih netbookov, težava pa je v tem, da je tipkovnica prelahka, tako da se lahko zaslon prekucne. Acer nima zatiča, ampak magnetno ležišče, iz katerega zaslon preprosto potegnemo z nekaj sile, ko ga vstavljamo, pa ga potegnejo sami magneti. Prednost opisanega načina je v tem, da je mogoče zaslon obrniti, kar pomeni, da ga lahko postavimo v stoječi položaj in uporabljamo samo zaslon na dotik, tipkovnica pa gleda nazaj.

Noben od teh dveh izdelkov ni posebej prepričljiva tablica. Oba sta namreč kar velika glede na velikost zaslona – pri acerju je diagonala 11,6 palca (29,5 cm), pri asusu pa 10,1 palca (25,65 cm), roba okrog zaslona je občutno preveč. In tudi teža s približno 650 grami samo za tablico ni zanemarljiva, prav tako ne debelina, še zlasti pri asusu.

Za podobno ceno je možno kupiti prijetno tanko tablico, denimo galaxy tab s ali ipad air, in ji kasneje dodati brezžično tipkovnico (lahko z ležiščem za tablico) za občasno tipkanje, kar se nam zdi boljša opcija. Ti dve tablici je bistveno laže uporabljati daljši čas kot acer switch ali Asusov transformer. Poleg tega imata obe opazno boljši zaslon kot acer in asus, čeprav tudi slednja nista ravno slaba. Zmogljivosti jima Intelov procesor za tablično uporabo daje dovolj, malce bolj obremenjen pa je v prenosniškem načinu. Še posebno v okenskem namizju smo občasno zaznali, da si je sistem vzel sekundo ali dve premora. Trajanje baterije je primerljivo z drugimi tablicami ali prenosniki, saj je mogoče iz obeh iztisniti kakšnih pet do šest ur, toda tanke tablice zmorejo enako ali več, kar znova nekoliko izniči razloge za nakup hibrida.

Kot prenosnika se obe napravi obneseta podobno kot večina drugih te velikosti. Tipke so majhne, ampak uporabne (acerjeva tipkovnica se nam je zdela boljša), teža celotnega izdelka pa je že na meji resnega ultralahkega prenosnika. V prid jima zares govori le cena, saj kupec za enako vsoto, kot stane konkretna velika tablica, dobi še tipkovnico in pri acerju še prednameščena okna in pisarno – to mora pri asusu uporabnik sam najti v trgovini z aplikacijami, kar se nam zdi za tak tip naprave nedopustna šlamastika proizvajalca.

Hibridi čakajo na tehnološki premik

Kakšnih pet velikih zagovornikov križancev je industriji: Acer, Asus, Intel, Lenovo in Microsoft. Trije proizvajalci osebnih računalnikov v teh napravah vidijo priložnost za diferenciacijo, pri čemer sta bila še najbolj uspešna Lenovo s svojo serijo yoga in Asus s transformerji. Za Intel je pomembno, da so njegovi procesorji v čim več napravah, tudi tablicah in podobnih, kjer še vedno prevladujejo čipi po licenci britanskega podjetja Arm. Microsoft pa poskuša ohraniti svoj položaj tudi v novi dobi, ko ga vse bolj izrinjata Apple in predvsem Google.

Intelova predstavnica z oddelka za prenosne računalnike Karen Regis pravi, da »smo pogrešali le zmogljivost v razredu procesorjev core v manjših, tanjših napravah. To zdaj prihaja s procesorjem core m.« Prav nanj Intel veliko stavi. Procesorji atom so namreč bistveno manj zmogljivi od procesorjev core i3 ali i5, ki poganjajo »resne« prenosnike (in namizne računalnike), so bolj konkurenca Qualcommovim in drugim iz Armovega tabora.

Core m naj bi bil iz drugačnega testa. Pri Intelu napovedujejo, da bo dvakrat zmogljivejši od česarkoli, kar danes poganja tablice. »Vemo, da je za kupce še vedno pomembna zmogljivost računalnika. Ne zanimajo jih nujno gigaherci, se pa pritožujejo, če računalnik ne dela gladko,« pojasnjuje Regisova. Core m je prva nova Intelova blagovna znamka po petih letih. To bo doslej najhitrejši procesor, ki ne zahteva hlajenja z ventilatorjem, saj v optimalni različici porabi samo 4,5 W (v malo zmogljivejši pa 6 W).

V primerjavi s štiri leta starim procesorjem iz običajnega prenosnika je dvakrat hitrejši, ima sedemkrat hitrejši grafični del in porabi pol manj baterije. Sama ploščica (na fotografiji) pa je pol manjša kot pri prejšnji generaciji procesorjev (haswell). Ta je bila izdelana v proizvodnem procesu 22 nm, medtem ko se nova, s kodnim imenom broadwell, ponaša s samo še 14 nm razmika med tranzistorji.

Tako Intel kot nekateri proizvajalci so že napovedali naprave s procesorjem core m, med njimi se nam najbolj zanimiv zdi ultralahek Asusov prenosnik ux305, ki bo tehtal 1,2 kg, imel visokorazločljivostni zaslon in naj bi bil dovolj zmogljiv za vsa resna opravila. Tovrstni prenosniki ne bodo tako poceni, kot sta opisana acer switch in asus transformer, vseeno pa bodo cenejši od večine današnjih ultrabookov, ki jih skorajda ni pod mejo evrskega tisočaka. Po predvidevanju Intelovih predstavnikov se bodo cene začele pri 600 evrih, glavnina izdelkov pa bo vsaj v izhodišču stala od 700 do 900 evrov.

Med novostmi so tudi dvoživke, ki bi morda zaradi manjše debeline in večje zmogljivosti končno lahko zaživele. »Ne opažamo trenda nadomeščanja naprav z drugačno vrsto. Edina izjema so sistemi dva v enem. Približno polovica kupcev je resno razmišljala o tablici in se nazadnje odločila za enega od teh hibridnih računalnikov. Iz tega sklepamo, da so v takem računalniku videli višjo vrednost za zahtevano ceno,« pojasnjuje Karen Regis. K temu razmišljanju bi lahko dodali, da kupci manjše tablice zamenjujejo z orjaškimi telefoni, vendar je to že druga zgodba. Čeprav tudi zaradi tovrstnih izdelkov trpi prodaja osebnih računalnikov.