Tiskane izdaje
LG-jev odstranljivi zaslon oled ima diagonalo 138 centimetrov (55 palcev), debel je malenkost manj kot milimeter in tehta 1,9 kilograma. S tem je bistveno tanjši od sedanjih panelov oled, ki so »debeli« 4,3 mm. Zaslon je mogoče magnetno pritrditi na steno in tako postane nekakšna živa tapeta. Kadar je vključen seveda. Tovrsten zaslon še vedno potrebuje nekatere zunanje enote, ki so bistveno debelejše in bi jih moral uporabnik postaviti nekam drugam, denimo napajalnik in škatlo z vsemi priključki in izhodi, kakršne pa že danes srečujemo pri ploskih in ukrivljenih televizorjih, tako da to ne bi bilo nič novega. Bi se pa s tovrstnimi zasloni lahko vendarle uresničile stare sanje, da bomo imeli televizor na steni kot tapeto in da bomo morda kasneje lahko dodali še kakšnega in tako povečali diagonalo zaslona.
LG veliko stavi na zaslone iz organskih diod, ki so same izvor svetlobe, v nasprotju z zasloni iz tekočih kristalov, ki potrebujejo osvetlitev od zadaj ali od strani, kar so proizvajalci nekoč večinoma dosegali s halogenskimi žarnicami, zdaj pa s svetečimi diodami (led). Zasloni oled imajo bolj žive barve in »pravo« črno, njihova slabost pa je krajša uporabna doba, saj organske diode počasi izgubljajo svetilnost. To je opazno tudi pri tovrstnih zaslonih v pametnih telefonih, ki jih proizvajalci večinoma tržijo pod oznako amoled, vendar šele po nekaj letih uporabe. LG Display, hčerinsko podjetje korejskega velikana, namerava povečati proizvodnjo tovrstnih zaslonov v letošnjem tretjem četrtletju. Letos sicer načrtujejo, da bodo prodali 600 tisoč zaslonov oled, prihodnje leto pa poldrugi milijon.
