Tiskane izdaje
Ustavno sodišče je v tem delu razveljavilo zakon o elektronskih komunikacijah, saj je hrambo takšnih podatkov prepoznalo kot nesorazmeren poseg v zasebnost posameznikov.
Zahtevo za oceno ustavnosti je marca lani vložila informacijska pooblaščenka. Ustavno sodišče je postopek odločanja septembra 2013 prekinilo do odločitve Sodišča EU. Glavni očitek o neustavnosti je temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz evropske direktive.
Sodišče EU je aprila letos direktivo razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njo prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz evropske listine o temeljnih pravicah.
Sodišče: Nesorazmerno
Ustavno sodišče je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov:
• neselektivna in vnaprejšnja hramba prometnih podatkov pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za takšen poseg in ne omogoča anonimne uporabe komunikacijskih sredstev za vse tiste primere, ko je zaupna in nesledljiva uporaba komunikacijskih sredstev nujna za dosego njenega namena (na primer telefonske storitve za pomoč v duševni stiski);
• razlogi za relativno dolgo hrambo podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi storitvami in 8 mesecev za vse druge podatke) iz zakonodajnega gradiva niso razvidni;
• izpodbijane določbe obdelave obvezno hranjenih prometnih podatkov niso omejene na zgolj določena (huda kazniva) dejanja, za katere bi ocenili, da zaradi njihove teže hramba podatkov oziroma dostop do njih opravičujeta poseg v zasebnost posameznika.
Dosežek mandata
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je odločitev ustavnega sodišča označila kot enega od najpomembnejših dosežkov svojega mandata. »Obenem predstavlja odločitev ustavnega sodišča pomemben prispevek k razpravi o nujnosti in sorazmernosti uporabe nadzorovalnih tehnologij v kontekstu kazenskih postopkov in delovanja obveščevalnih služb,« je še dodala Pirc Musar.
